Prispevek obravnava interpretacijo dediščine z uporabo mitov in pravljic. Besedilo je razdeljeno na dva dela, prvi del, posvečen interpretaciji, je bil objavljen v prejšnji številki revije. Drugi del ...je posvečen mitom in pravljicam kot sredstvu interpretacije. Miti veljajo za prvobitno obliko razlage sveta. Članek obravnava njihovo družbeno vlogo v preteklih družbah in pojasnjuje njihovo temeljno vlogo v psihosocialni strukturi človeka. S kulturno-zgodovinskim pristopom je orisana njihova primordialna vloga. Mitološke zgodbe so služile kot razlaga kozmosa, reda in zakonov, vzpostavljale so moralno in etično podlago sobivanja skupnosti. Filozofski in psihoanalitični pristop izpostavljata terapevtski naboj narativnega blaga. Obravnavana je arhetipska in transcendentna narava mita ter utemeljen njegov odsev v fluidnih pomenih materialne kulture. Miti in pravljice so del kulturnega in zgodovinskega izročila ter kot rdeča nit povezujejo sodobnost s preteklostjo. Miti in pravljice imajo v procesih interpretacije vlogo semantičnega sistema, ki olajšuje integracijo dediščine časovno in kulturno oddaljenih obdobij v sodobnost. Pripovedovanje zgodb razpira dialoški prostor in spodbuja javnost k aktivnemu sodelovanju. Raziskava je interdisciplinarna, temelji na heritologiji, hermenevtiki, psihoanalizi, mitoloških in kulturnozgodovinskih študijah.
Članek obravnava interpretacijo dediščine z uporabo mitov in pravljic. Besedilo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je posvečen interpretaciji dediščine. Drugi del, posvečen vlogi mitov in pravljic, ...bo objavljen v naslednji številki revije.
Pričujoči članek predstavlja prvi del besedila. Obravnava interpretacijo dediščine in jo opredeljuje kot kompleksen komunikacijski proces, katerega cilj je vključevanje dediščinskih vsebin in vrednot v sodobnost. Glavna hipoteza trdi, da je interpretacija dediščine temelj procesov participativnega dediščinjenja, ki močno vplivajo na družbeno okolje in posledične procese demokratizacije. Raziskava je interdisciplinarna; temelji na heritološki teoriji z upoštevanjem muzeoloških, hermenevtičnih in psihoanalitičnih konceptov. Avtorica potrebe postmoderne družbe po aktivni participaciji v procesih dediščinjenja pojasnjuje s pomočjo heritološke teorije. S pomočjo hermenevtike so pojasnjene razlike med znanstveno in dediščinsko interpretacijo. S hermenevtičnega in muzeološkega vidika je obravnavana vloga komunikativnega jezika. V prispevku je obravnavan tudi hermenevtični pojem iskanja skupnostnih pomenov kulturne dediščine. V zaključku prvega dela avtorica interpretacijo dediščine utemeljuje kot ključno za ohranitev dediščine v njenem izvirnem okolju in ki je temeljnega pomena za bolj demokratično in trajnostno upravljanje dediščine. V drugem delu prispevka so obravnavani miti in pravljice kot sredstva interpretacije. Miti veljajo za za predzgodovinsko in prvobitno obliko razlage sveta.
Možnosti, za katere se je odločila šesterica del, objavljenih med leti 2004 in 2019, nas spodbujajo k izoblikovanju zgodovine, ki bo prikazala doprinos prevodov k evropski kulturni dediščini. Ti ...predstavljajo vlogo kulturnih transferjev na področjih religije in filozofije, zgodovinopisja, prava in znanosti. Zgodovina prevodov, ki neprekinjeno krožijo po Evropi, je tako še posebej ustrezno orodje za razumevanje oblikovanja »evropske civilizacije«.
The publication focuses on the most important aspects of field research, documentation, archiving and preservation of folk music heritage: it contains elementary guidelines for fieldwork, provides ...the basics concepts of music and text transcriptions, and draws attention to the correct handling and preservation of unique field material, especially sound and written sources. It is intended to address those who are interested in the discovery and research of folk instrumental and vocal music, to support them with recommendations for their work, and thus to make them aware not only of the importance of discovering and collecting folk music in the field, but also of the importance of preserving documented field material. The bilingual Slovenian-Hungarian handbook Snemanje in arhiviranje ljudske glasbe / Népzene rögzítése és archiválása (Folk Music Recording and Archiving Handbook) is the result of the project “Folk Music Heritage: Exploration, study and dissemination of the common folk music heritage”, carried out in the framework of the Interreg V-A Slovenia Hungary cross-border cooperation in the years 2018-2021.
Članek je zasnovan krožno. Pot začne s predstavitvijo v obsežnem družinskem arhivu zbranih pisem, ki jih je slovenska misijonarka sr. Konradina v prvi polovici prejšnjega stoletja pošiljala svoji ...družini v Slovenijo. V nadaljevanju predstavi nekatere zgodovinske okoliščine, pomembne za razumevanje kvalitativnih metodoloških pristopov, ponudi pa tudi vpogled v različne plasti, pomembne pri analizi pisem (materialni aspekt, vprašanje obsega, vsebinska analiza, etnografski kontekst itd.). V zaključku se vrne na svoje izhodišče in osvetli akterko samo, slovensko misijonarko v Indiji, ki je v okviru različnih hierarhij, diskurzov in odnosov svojim domačim pošiljala pisma.
Evropski nacionalni muzeji, ustanovljeni po letu 1750, so imeli poleg kulturne tudi narodotvorno in celo državotvorno vlogo. Po ustanovitvi je opremljanje muzejev z zbirkami povsod postalo znak ...prestiža. Z zbirkami so jih opremili bolj, pa tudi manj premožni, ki so razumeli, da mora tak muzej v svojih zbirkah imeti najdragocenejše umetnine in artefakte. Vloga muzejev in njihovih zbirk ni bila samo v prikazovanju najboljšega s področja umetnosti, znanja in narave, ampak je bila tesno povezana z idejo naroda in narodovo zgodovino. Večina avstrijskih muzejev (z izjemo cesarskih zbirk) je bila ustanovljena kot regionalnih, vendar se v nekaterih ustanovitvenih aktih pojavlja tudi termin nacionalni oziroma narodni. Tak primer je Deželni muzej za Kranjsko, sedanji Narodni muzej Slovenije, ki bo leta 2021 praznoval 200-letnico. To se kaže tudi v pismu Jožefa Kamila Schmidburga, guvernerja in predsednika deželnih stanov, v katerem navaja načrt zbiranja gradiva za muzej: »Naš domovinski muzej naj bi zajel prvenstveno vse s področja nacionalnega slovstva (National-Literatur) in narodne ustvarjalnosti (National-Produktion). Prav tako naj združi vse, kar je v domovini ustvarila narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.« Zbiralna politika muzeja je takrat odražala status muzeja. Precej se je spremenila po razpadu Avstro-Ogrske, ko muzej ni bil več edini muzej na ozemlju sedanje Slovenije, še bolj pa v sodobnosti, ko so slovenski nacionalni muzeji izgubili narodotvorno in državotvorno vlogo.
Članek na podlagi analize arhivskega gradiva predstavlja doslej neraziskano področje nacističnega plenjenja umetnostne dediščine na Gorenjskem med drugo svetovno vojno s poudarkom na ...organizaciji dela in glavnih akterjih. Zaradi obsežnosti tematike prepušča identifikacijo in analizo zaplenjenih predmetov umetnostne dediščine za prihodnje raziskave. Vrzeli v dokumentih in v samem razumevanju procesa zapolnjuje s študijo primera, ki razkriva, kako so postopki potekali v praksi – osredotoča se na transfer inventarja iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah, ki so jo Nemci januarja 1942, po bitki v neposredni bližini vasi, požgali, pred tem pa iz nje odstranili opremo, del katere je pogrešan še danes.
Članek proučuje fenomen združenj hozonkai za ohranjanje ljudskih pesmi oz. ljudskih uprizoritvenih umetnosti, ki si prizadevajo ohraniti in prenašati japonske ljudske pesmi v »avtentični«, ...nespremenjeni obliki. Kot primer enega takšnih združenj in njegovega ravnanja z ljudskim glasbenim izročilom avtorica obravnava organizacijo in trenutne dejavnosti združenja Kokiriko uta hozonkai – ustanovljenega leta 1951 in zadolženega za ohranjanje in prenos plesne pesmi Kagura mai.Ob upoštevanju Hughesovih splošnih značilnosti združenj kot osnove avtorica poudari skupne značilnosti, ki jih Kokiriko uta hozonkai deli z večino združenj, hkrati pa osvetli tudi njegove posebnosti. Kokiriko uta hozonkai ima močnejši koncept lokalnosti in ni povsem konservativen glede morebitnih sprememb v glasbi Kagure mai v prihodnosti. Raziskava o združenju Kokiriku uta hozonkai in njegovem »ohranjanju« Kagure mai zastavlja tudi vprašanje, ali hozonkai resnično prenaša starodavno različico pesmi Kagura mai?
Dediščina v akciji Fakin Bajec, Jasna; Lemut Bajec, Melita; Pogačar, Martin ...
2021
eBook
Odprti dostop
Stories, memories, relationships, traditional skills, dialects, and other tangible and intangible elements of cultural heritage provide opportunities and ways that can lead to compassionate, quality, ...authentic, and sustainable living in the present and in the future. The preservation and interpretation of unique cultural and natural artefacts from the past is not only in the hands of professionals from heritage institutions and research centres, but also in the hands of civil society of which children and youth are its integral part. Local people have become important participants in co-creating heritage, yet young people are still often not understood as equal bearers of culture or co-creators of heritage. How should we act to make youth’s bold ideas heard and realised in heritage projects and activities? The handbook ('Heritage in action: Ways and opportunities of integrating heritage practices into educational programs') presents approaches, methods, techniques, and examples of good practice that can address children and young people to actively participate in the exploration and interpretation of the past and (re)creation of cultural heritage in their local community. It is intended for the educators in kindergartens, schools, universities, youth centers, and local associations who want to encourage the younger generations to a deeper understanding of their ancestors’ lives.
Stečki so srednjeveški kamniti nagrobniki, ki jih najdemo še vedno in situ v pokrajinah držav Zahodnega Balkana. Okoli 8% stečkov ima raznovrstne dekoracije v obliki nizkega reliefa, medtem, ko manj ...kot 400 nagrobnikov nosi tudi napise. Zaradi klimatskih vplivov vrezani napisi in ornamenti izginjajo s površine stečkov, zaradi česar jih je vse težje odkriti in prepoznati. V sklopu arheoloških raziskav stečkov na območju srednjeveške župe Dabar (današnji občini Berkovići in Bileća), je bil izveden pilotski projekt 3D skeniranja stečkov z ročnim skenerjem. Osem stečkov, dva z napisom in šest z dekoracijami, je bilo skeniranih v celoti, z namenom da bi lahko ovrednotili vidnost in prepoznavanje umetnostnih izrazov, ter samo tehniko detajlnega dokumentiranja materialne kulture. Članek predstavlja potek skeniranja in analizira rezultate.
PDF
