Prispevek predstavlja uspešen poskus uvedbe sodelovalnega učenja pri pouku prevajanja iz španščine v slovenščino na magistrskem programu Hispanistika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na ...konkretnem primeru ponazarja prenos glavnih teoretičnih izhodišč omenjene metode na specifično skupino – 21 študentov pri predmetu Prevajanje – in nalogo oziroma cilj učenja – prevod antologije paragvajskih pravljic in njegov izid v knjižni obliki.
Avtorici sledita sodobnim teorijam in metodologijam sodelovalnega učenja, ki poleg kognitivnih procesov upošteva čustva in motivacijo, gradi socialne kompetence, spodbuja aktivno udeležbo učečih se, njihovo interakcijo in ustvarjanje novih znanj. Pri predstavitvi obravnavanega primera se osredotočita na pet bistvenih značilnosti te metode (pozitivna soodvisnost, individualna in skupinska odgovornost, spodbujanje neposredne interakcije, socialne veščine in skupinska evalvacija) in z opisom dela, analizo procesa in ugotovitvami, ki temeljijo na praktičnem delu, dokažeta, da jim izvedeni projekt v celoti sledi in jih hkrati povezuje z drugimi, bolj tradicionalnimi učnimi metodami. Pri tem poudarita in nazorno ilustrirata dinamiko krepitve sodelovalnega vzdušja med prevajanjem, sprva v dvojicah in manjših skupinah ter nato v skupini vseh udeleženih. Ugotavljata, da so k dosegi cilja največ prispevali pozitivna soodvisnost, povezanost in enakovreden odnos med učečimi se, sodelovalno skupino in učiteljem. Opozorita na posebno vlogo učitelja, ki naj ustvari razmere za sodelovanje, nato opazuje in posreduje le, kadar je to nujno, sicer pa spodbuja avtonomijo posameznikov in skupin(e). Izkušnjo sodelovalnega učenja ocenjujeta kot primer dobre prakse, ki pozitivno vpliva ne le neposredno na učenje konkretnih vsebin in spretnosti, temveč na življenje učečih se na vseh družbenih ravneh.
Znanstvena monografija Čudesna putovanja ka pupku sveta: Produktivno-performativna didaktika književnosti na (nemačkom kao) stranom jeziku Marine Petrović Jülich predstavlja plod avtoričinega ...dolgoletnega raziskovanja in neumornega prizadevanja, da bi približala nemško literaturo študentkam in študentom germanistike ter jih spodbudila k razmišljanju in odkrivanju lepote besedil v originalu. Avtorica z delom temeljito pretresa utečene in tradicionalne pristope poučevanja literature, ki so in še vedno zaznamujejo visokošolski prostor v Srbiji in drugod, ter išče nove možnosti in modele poučevanja znotraj visokošolske didaktike literature.
Kaj učimo, ko v sodobni slovenski gimnaziji učimo latinsko? S kakšnimi cilji vstopamo v razrede, kaj pričakujemo, da bodo naši dijaki znali? Navedena vprašanja so le na videz preprosta. V najbolj ...pragmatičnem smislu nanje odgovarja veljavni učni načrt za latinščino, ki niza cilje pouka in s tem pričakovane zmožnosti dijakov. V tem prispevku skušam slednje osvetliti z zornega kota prakse in sicer z vpogledom v slovensko državno tekmovanje v znanju latinščine, namenjeno dijakom tretjega letnika gimnazije. Ob tem izhajam iz predpostavke, da je tekmovalne naloge moč vsaj do določene mere imeti za »praktično« dopolnilo učnemu načrtu, za dovolj reprezentativne odgovore na vprašanje, kaj si pod začrtanimi cilji predstavljamo povsem pragmatično, in tako tudi za ilustrativen prikaz naših skupnih pričakovanj o tem, katere kompetence naj bi dijaki po skoraj treh letih gimnazijskega učenja imeli. Tekmovalne naloge, deloma pa tudi dileme, ki jih pred ocenjevalce postavlja točkovanje odgovorov, mi obenem služijo kot osnova za razmislek o tem, kje ležijo prednosti in didaktični izzivi sodobnega pouka latinščine.
The volume of proceedings is a result of the Specific Research project conducted in 2018 with the registration number MUNI/A/0881/2017 – Research on learning and teaching foreign languages. The ...contributions present research studies of doctoral students in the field of Foreign Language Didactics at the Faculty of Education of Masaryk University. The studies are written in Czech.
Razprava prinaša editološko analizo edine recepcijsko žive (javnosti dostopne) izdaje temeljnega dela Jana Amosa Komenskega v sodobnem slovenskem jeziku – Velike didaktike (Novo mesto, 1995). ...Tekstološka analiza ugotavlja, da gre za izdajo, ki ji iz nepojasnjenega razloga manjkajo osnovne določnice znanstvenega dela (kritična izdaja) in tako ne more biti veljaven temelj za recepcijo Jana Amosa Komenskega ne za bralca-poznavalca, celo za splošnega bralca ne. Z editološkega stališča v izdaji ni navednih jasnih podatkov o izvirniku prevoda, ni uredniškega poročila niti tekstoloških komentarjev posameznih pasaž izvirnika/prevoda, npr. razvezave citatov v izvirniku, kar vse je od začetka 19. stoletja standardni vednostni repertorij znanstvenih izdaj virov, tudi kritičnih izdaj prevodov. Izdaja ni nastala na podlagi znanstvenokritične edicije Dílo Jana Amose Komenského 15/1 (DJAK, Academia: Praha, 1986), ki je od svojega izida primarni tekstni temelj za spoznavanje Velike didaktike za vsakega bralca-poznavalca in obvezno tekstno izhodišče za poustvarjalno recepcijo v obliki prevoda. Analizirana izdaja ni komentirana in ker prinaša zgolj prevod brez kakršnegakoli dodatnega vednostnega aparata, je ni mogoče šteti niti za popularizacijsko. Ugotovljeno stanje otežuje polnovredno recepcijo Komenskega in nakazuje nujnost priprave nove znanstvenokritične prevodne edicije izbranih didaktičnih spisov Jana Amosa Komenskega, pri čemer bi bili optimalni rezultati lahko doseženi, če bi sodelovali znanstveniki različnih strok (različne veje zgodovinopisja, didaktika, pedagogika, zgodovina znanosti). Edicija bi morala: 1) biti v sodobnem knjižnem jeziku, temeljiti na kritični izdaji DJAK in upoštevati uveljavljena tekstološka pravila za izdajanje spisov Komenskega; 2) obsegati izbrane temeljne didaktične spise Komenskega; 3) vsebovati obvezno uredniško in prevodno poročilo, 4) razlagalne komentarje in prevode (glede na tekstološki aparat v kritični ediciji DJAK) ter 5) študije o Komenskem v njegovem času in evropskem prostoru, pa tudi 6) razprave o slovenski recepciji Komenskega.
Besedilo v nadaljevanju obravnava zgodnje učenje latinščine. Osredotoča se na zanj bistvene višje štiri osnovnošolske razrede, na tako imenovano predmetno stopnjo (starost učencev od 11 do 15 let, ob ...zgodnejšem vstopu v šolo od 10 do 14 let). To širša javnost slabo pozna, vse prepogosto jo dojema – naj bo večina z izkušnjo nižje klasične gimnazije ali poznejšega štiriletnega osnovnošolskega latinskega programa a priori izvzeta – kot nezanimivo oziroma, kako napačno, kot programsko manj pomembno od razredne ali srednješolske stopnje. Vsakokratna šolska oblast pa se, nasprotno, dobro zaveda pomena tega starostnega razdobja, ko se začenjajo ustvarjati zametki celostnega pogleda na svet in samega sebe, ter skuša zanj uvesti enovit, po svoji meri ukrojen šolski sistem, pri čemer je vedno znova na udaru tudi pouk klasičnih jezikov.
Uvodnik Lah, Meta
Vestnik za tuje jezike,
12/2017, Letnik:
9, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Tokratno številko Vestnika za tuje jezike začenjamo z razdelkom Jezikoslovje. Ljubica Vlahović in Snežana Gudurić v prvem članku kontrastivno obravnavata delovanje nikalnic v francoščini in ...srbščini. Jerneja Primožič piše o pojavu sinestetičnih metafor v francoščini in slovenščini, Lea Cibrić pa v svojem, tudi na sociološko področje segajočem prispevku, obravnava prenos in rabo slovenščine v izseljenskih družinah v Parizu. Mojca Šorli predstavlja spletne vire in orodja za slovenščino, s poudarkom na slovensko-angleškem jezikovnem paru. David Heredero Zorzo, Barbara Pihler Ciglič in Gemma Santiago Alonso so na podlagi izhodišč medkulturne retorike raziskali razlike v načinu pisanja znanstvenih člankov španskih in slovenskih raziskovalcev. Zadnji prispevek v razdelku Jezikoslovje je delo Alenke Kocbek, ki v strnjenem slogu podaja deset smernic za prevajanje pravnih besedil.
Článek je motivován aktuální potřebou teoreticky vykládat jeden z klíčových požadavků současnosti, a sice požadavek na výrazné snížení celkového objemu učiva a požadavek na definici jádrového a ...rozvíjejícího učiva. Prostřednictvím historické analýzy výuky českého jazyka se snaží přispět k objasňování obecných kontextů a příčin těchto chronicky opakovaných nároků. Dokládá, že redukce samy o sobě měly na kvalitu vzdělání v oblasti jazykové komunikace minimální dopad, a vybízí k uvážlivému a expertnímu postupu při současné kurikulární reformě.
Studie je věnována problematice rozvíjení oborově didaktických aspektů profesního vidění prostřednictvím různě koncipovaných videoklubů v rámci přípravného vzdělávání učitelů anglického jazyka. ...Videokluby se odlišují především typem využívaných videozáznamů, které jsou v průběhu videoklubů reflektovány, a to buď videozáznamů cizí, nebo vlastní výuky. Cíle: Šetření si kladlo za cíl odhalit vliv jednotlivých videoklubů na schopnost student všímat si důležitých oborově didaktických jevů a uvažovat o nich. V obsahové i procesuální dimenzi profesního vidění byl zkoumán rovněž soulad studentů učitelství s pohledem expertů. Metody: Nestrukturované písemné reflexe studentů vypracované před a po realizaci videoklubů byly nejprve podrobeny deduktivní obsahové analýze podle navrženého kategoriálního systému za účelem identifikace částí reflexí věnovaných důležitým oborově didaktickým jevům. Následně byly vybrané části, tj. myšlenkové jednotky, analyzovány perspektivou charakteristik jednotlivých expertních jevů, a následně i jejich (ne)souladu s pohledem expertů. Druhou perspektivou nazírání identifikovaných expertních jevů bylo jejich kódování kategoriemi procesuální složky profesního vidění – kategoriemi popis, hodnocení, vysvětlení, teoretizace, alterace a predikce. V případě kategorií alterace a predikce byla zkoumána opět i kvalita výroků ve vztahu k jejich (ne)souladu s uvažováním expertů. Výsledky a závěry: Ukázalo se, že různé typy videointervencí mají na rozvíjení oborově didaktického myšlení studentů odlišný vliv. Například systematický výběr a následné pozorování a reflektování videozáznamů cizí výuky učitelů z praxe rozvíjí schopnost identifikovat vice oborově didaktických jevů a teoretizovat o nich, naopak sdílení, pozorování a reflektování vlastní samostatně plánované a realizované výuky rozvíjí tzv. hloubku všímaní si různých charakteristik definovaných expertních jevů v souladu s experty. V případě všímání si charakteristik expertních jevů a schopnosti studentů navrhovat alternativní postupy se rovněž ukázal významný faktor času.
PDF
