Národní časopisy jsou důležitým prostředkem pro pěstování dialogu o směřování jednotlivých oborů. Členové redakčních rad těchto časopisů mohou ovlivnit kodifikaci měřítek prací publikovaných v daném ...oboru, bývají proto označováni jako gatekeepers, tedy „strážci brány vybírající, který obsah a forma vědeckého sdělení jsou přijatelné“. Abychom si vytvořili alespoň přibližnou představu o složení redakčních rad, můžeme využít scientometrické údaje. Ačkoli jsou obdobné analýzy u zahraničních periodik běžné, v našem národním prostředí jsme takovou studii nedohledali. U modelového souboru českých a slovenských časopisů z oblasti pedagogiky a didaktiky biologie jsme proto v databázi WOS vyhledali H-index členů redakčních rad a porovnali domácí a zahraniční členy z pohledu tohoto kritéria. H-index se nám podařilo dohledat u většiny domácích a zahraničních členů, neúplnost dat byla způsobena nejednoznačností interpretace a přiřazení dat dostupných v databázi WOS. Mezi některými časopisy jsme prokázali statisticky významné rozdíly v H-skóre (průměrný H-index členů redakčních rad), pro tuto analýzu jsme použili Kruskalův–Wallisův testu. Pomocí Mannova–Whitneyho U-testu jsme ukázali, že faktor indexace časopisu v databázi Scopus nemá signifikantní vliv na H-skóre časopisu. Příspěvek zahraničních členů redakčních rad k H-skóre časopisu byl, v porovnání s příspěvkem domácích členů, signifikantně vyšší pouze u tří časopisů, u ostatních byl příspěvek domácích a zahraničních členů vyrovnaný (zde jsme použili Pearsonův chí-kvadrát test). Mezi některými časopisy jsme prokázali statisticky významné rozdíly v H-skóre (průměrný H-index členů redakčních rad), pro tuto analýzu jsme použili Kruskalův-Wallisův testu. Pomocí Mannova-Whitneyho U testu jsme ukázali, že faktor indexace časopisu v databázi Scopus nemá signifikantní vliv na H-skóre časopisu. Příspěvek zahraničních členů redakčních rad k H-skóre časopisu byl, v porovnání s příspěvkem domácích členů, signifikantně vyšší pouze u tří časopisů, u ostatních byl příspěvek domácích a zahraničních členů vyrovnaný (zde jsme použili Pearsonův chí-kvadrát test).
Příspěvek se zaměřuje na problematiku e-learningu a kombinované výuky (blended learning). Prezentuje rozpor mezi praxí a metodickými publikacemi v České republice v této oblasti. Upozorňuje na ...nutnost překonání starých schémat při vzdělávání s využitím počítačů a Internetu a na nutnost využití současných zahraničních zkušeností.
U radu se analiziraju i uspoređuju tekstovi o banu Petru Berislaviću u školskim udžbenicima povijesti od 19. st. do danas. Budući da autori udžbenika narativ preuzimaju iz historiografije, bilo je ...potrebno analizirati kako je tema bana Petra Berislavića obrađena u nacionalnoj historiografiji u drugoj polovici 19. stoljeća. To je podrazumijevalo uvid u izvore iz kojih je nacionalna historiografija preuzela narativ. Stoga se sagledava diskurs nacionalne historiografije, njezinog prožimanja s kolektivnom memorijom i uspostave velike pripovijesti. Propituje se i povijest nastave školskog predmeta povijesti s obzirom na njegovo pojavljivanje u školskom kurikulu u 19. stoljeću. Nastava povijesti i udžbenici kao njezin dio sagledavaju se i iz perspektive dosega suvremene povijesne discipline didaktike povijesti. To su bili preduvjeti koji su omogućili sustavnu analizu i vrednovanje udžbeničkog diskursa obrađivane teme kao i vrednovanja njezina (dis)kontinuiteta u razmatranom razdoblju te stanja u suvremenim udžbenicima.
The paper analyses and compares texts about ban Petar Berislavić in school History textbooks from the 19th century to the present day. Since the authors of the textbook take the narrative from historiography, it was necessary to analyse how the topic of ban Petar Berislavić was treated in national historiography in the second half of the 19th century. This implied an insight into the sources from which the national historiography took the narrative. Therefore, the discourse of national historiography, its permeation with collective memory and the establishment of a great story is reviewed. The history of teaching the school subject of History is also examined, regarding its appearance in the school curriculum in the 19th century. The teaching of History and textbooks as part of it are also viewed from the perspective of the range of the contemporary historical discipline of the history of didactics. These were the preconditions that enabled a systematic analysis and evaluation of the textbook discourse of the treated topic, as well as an evaluation of its (dis)continuity in the observed period and the state of contemporary textbooks.
Šolski slovar slovenskega jezika (ŠSSJ), ki nastaja v okviru projekta Spletni portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, prinaša slovaropisno ...utemeljene rešitve problemov v zvezi s poenostavljenim prikazom slovarskih podatkov, prilagojenim zmožnostim najmlajših uporabnikov. V prispevku je predstavljena tipologija razlag samostalnikov, glagolov, pridevnikov in prislovov v ŠSSJ, ki vključuje tudi razlage samostalniških, glagolskih, pridevniških in prislovnih frazeoloških in nefrazeoloških večbesednih leksemov.
Teorijsko-komparativnim i povijesnim metodološkim pristupom dekonstruirana je geneza medijske didaktike s ciljem dobivanja uvida u njenu povijest, obilježja, definiranje discipline i recentne ...trendove razvoja. U studiji je elaborirana uloga medija u obrazovanju, školovanju, nastavi, učenju i poučavanju. Sustavno je objašnjena anatomija društvenih okolnosti nastanka pojedinih kurikulumskih inovacija i njihovih konzekvenci za globalno obrazovanje te na razvoj medijske didaktike. Sintezom dobivenih činjenica iz analiziranih koncepata evidentno je kako je na razvoj medijske didaktike djelovao koncept nastavne tehnologije prenesen iz SAD-a, kao i niz društvenih te tehnoloških čimbenika. Teorijska i praktična esencija medijske didaktike etablirana je u primjeni raznih medija sa svrhom aranžiranja individualizirane, tj. učeniku usmjerene nastave. Obilježja i uloga medija u nastavi su se vremenom mijenjala sukladno dominantnim didaktičkim teorijama. Krucijalan izazov za medijsku didaktiku predviđa se u vidu primjene umjetne inteligencije u obrazovanju i školovanju.
A genesis of media didactics was deconstructed through a theoretical-comparative and historical methodological approach, with the aim of gaining insight into its history and characteristics, defining the discipline, and recent development trends. The study elaborates the role of media in education, schooling, teaching, and learning. The anatomy of the social circumstances of the emergence of certain curriculum innovations and their consequences for global education as well as the development of media didactics is systematically explained. A synthesis of the facts obtained from the analysed concept makes it evident that the development of media didactics was influenced by the concept of instructional technology transferred from the USA, as well as several social and technological factors. Theoretical and practical essence of media didactics is established in the application of various media with the purpose of arranging individualized, i.e., student-centred teaching. Over time, the characteristics and role of media in teaching have changed in accordance with the dominant didactic theories. A crucial challenge for media didactics is foreseen in the form of the application of artificial intelligence in education and schooling.
Teaching the thousand-year period of medieval European literature and six-hundred years of Old Czech literature in Czech secondary education is often confronted by two interrelated challenges: the ...subjects are traditionally taught through a chronological approach to literary history in the first year of school, while presenting language, literary genres, themes, and ideas that are distant and difficult to understand for contemporary readers, particularly the target student group (15–16 years of age). A majority of teachers are unwilling to deal with old literature in their lessons. Can we find a way to modify and improve this practice? In this paper we try to grasp the perceived difficulty and otherness of this corpus in a constructive way and show that it can be productively used, for example, by moving away from the traditional chronological framework and focusing on probing texts (especially narratives) that link the present to the past. We show this possibility through the example of the story of Bruncvík, comparing its medieval version to a more recent version by Alois Jirásek in his Staré pověsti české (Legends of Old Bohemia).
This article deals with the problem of teaching the history of literature, specifically with regard to Polish (and Czech) literary history in the context of foreign study, namely in Germany. The ...authors are concerned with the question of whether it is possible to teach the history of literature to foreign students according to the standards set for Polish (and Czech) students, i.e. through a historical and literary perspective, division into epochs and, above all, with regard to the canon. In view of the fact that undergraduate curricula in Germany provide only a few hours of instruction in literary history, and that German students are not taught the literary canon at school but rather learn to question the normative value of every author or text, the teaching of ‘traditional’ literary history in Germany is problematic. Drawing on their own biographical experience as part of the ‘twilight of the canon generation’, the authors argue that the didactic process requires an awareness both of the need for a canon — as a kind of ‘map’ to navigate the territory of literature — and of its constant questioning, deconstruction, rewriting, and expansion. In the next part of the article, the authors discuss the ‘poststructuralist turn’ in literary historiography and examine selected poststructuralist textbooks on the history of national literatures, especially those that do not abandon the basic assumptions of literary synthesis in their ambition to give new order to the material. Another part of the article discusses the textbook Polnische Literatur im langen 19. Jahrhundert. Grundkonzepte — Author:innen — Textinterpretationen, created by the Leipzig Institute of Slavic Studies in cooperation with the Polish Academy of Sciences, a textbook that aims to present the history of Polish literature 1822–1939 as a history of Polish attitudes towards both cultivating and questioning the Polish canon. The handbook was conceived on the basis of the programs of the B.A. Polish literary courses in Leipzig and its preparation involved the participation of the students as translators and commentators on chapters written in Polish. The conclusion of the article is a plea for a hermeneutical consideration of the didactic relevance of canons as interpretationalcommunicational tools giving students and others the possibility to mediate between the orientation skills a tradition can provide and its critical inquiring, as well as to make different point of views intelligible to one another.
Visokošolska didaktika ima v slovenskem prostoru razmeroma dolgo tradicijo v obliki raznih iniciativ za izboljšanje kakovosti učenja in pouka, zlasti v prirejanju raznih oblik usposabljanja za ...visokošolske učitelje. V prispevku predstavljam glavne oblike, cilje, vsebine in metode ter nekatere dosežke didaktičnega usposabljanja visokošolskih učiteljev pri nas v raznih obdobjih, poleg tega pa tudi okvirne pogoje za profesionalizacijo te dejavnosti ter kakšna je bila pri tem vloga posameznih strokovnjakov, nacionalnega in mednarodnega sodelovanja, posvetov in konferenc, raziskav, kriterijev za napredovanje, projektov in publikacij. Kaj je pozitivno vplivalo na doseganje zastavljenih ciljev na področju izboljšanja kakovosti učenja in pouka – kaj pa je tudi oviralo kontinuiran razvoj? Ob kritični presoji in evalvaciji preteklih izkušenj bodo predstavljeni tudi predlogi za ukrepe, ki naj bi pospešili dvig kulture visokošolskega poučevanja v prihodnje.
Što metodika jest? Jelavić, Filip
Život i škola,
12/2018, Letnik:
64, Številka:
2
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
Riječ JEST u naslovu naglašava našu želju da sagledamo metodiku "iznutra" i "egzistencijalno", sagledamo ono što metodiku potvrđuje kao zaseban i samoopstojan entitet u sustavu znanosti koje se, kao ...temeljnim
predmetom, bave intencionalnim i sustavno organiziranim učenjem - obrazovanjem i odgojem u nastavi. Dva rada, objavljena u razmaku od trinaest godina (Epistemološke karakteristike metodike (Milat, 2000.) i Metodika u suvremenom odgojno-obrazovnom sustavu (Bežen, 2013.) izravan su povod ovom tekstu. Zajedničko im je to što se zauzimaju za "povoljniji znanstveni status metodike" u sustavu obrazovanja i odgoja. Mene osobno više zanima: Što metodika odnosno predmetna didaktika JEST, kako ju znanstveno-teorijski misliti, njen znanstveni i stručni identitet. I tu, upravo oko tog pitanja, nastaje temeljni prijepor s autorima navedenih tekstova koji afirmaciju metodike žele graditi negacijom didaktike/pedagogije. 0bezvređivanjem didaktike ne može se doći do "metodičke istine", ne može se otvoriti prostor metodici. Dapače, može ju se gušiti i usmjeriti na ono što metodika NIJE. To se može vidjeti u nastavi koja, npr. umjesto autentičnog književno-literarnog izričaja, nudi učeniku njegovu patvorinu… a da, pritom, toga nije ni svjesna i to samo zato što u okviru metodike nije izgrađen kognitivni, estetski, literarni… temelj valjane evaluacije onoga što se s nastavom događa kad "metodički čin" nije didaktički valjano utemeljen. Nije, dakle, sve u metodi odnosno metodici. Misao o biti metodike danas je prerasla "metodiku". To, na neki način, potvrđuje
i činjenica postojanja kineziološke, religijske… didaktike i metodike…
The word "is" in the title emphasizes our desire to look at the methodology from the "inside" and "existentially", and to see what the methodology affirms as a separate and self-contained entity in the system of science, which, as a fundamental subject, deals with intentional and systematically organized learning - education. Two works, published in the space of thirteen years (Epistemological Characteristics of Methods (Milat, 2000) and Methodology in a Contemporary Educational System (Beige, 2013), have been the direct motive behind this text. What they have in common is that they stand for
a "more favorable scientific status of methodology" in the educational system. Personally, I am more interested in: What methodology or subject
didactics IS, what its scientific and theoretical thinking are, its scientific and professional identity. And here, precisely about this issue, there is a fundamental dispute with the authors of the mentioned texts, who wanted to build the affirmation of methodology with the negation of didactics/pedagogy. We cannot reach the "methodical truth", and open up a space for methodology by devaluating didactics. Actually, devaluation of didactics could lead to it being suffocated and us focusing on what methodology is NOT. This can be seen in teaching which,
for example, instead of authentic literary-literary expression, offers the student a fake, without even being aware of it, simply because cognitive, aesthetic, literary and so on basis of a valid evaluation of what happens in teaching, when the "methodical act" has not been didactically valid. Therefore, it is not true that everything lies in methodology. The thought of the essence of methodology has outgrown the "methodology". This has been, in a way, confirmed by the fact of the existence of kinesiological, religious and so on didactics and methodology.
In dieser Arbeit geht es uns darum die Methodik in ihrem Wesen, „von innen“ und „existentiell“ zu betrachten, jene Eigenschaften hervorzuheben, welche die Methodik als eigenständiges Bestandteil im System der Wissenschaften bestätigen, die sich mit intentionalem und systematisch organisiertem Lernen beschäftigen – der Erziehung und Bildung im Unterricht. Zwei Artikel, die im Zeitraum von dreizehn Jahren
veröffentlicht wurden (Epistemologische Eigenschaften der Methodik (Milat, 2000) und Methodik im zeitgenössischen Erziehungs- und Bildungssystem (Bežen, 2013)) haben die hier vorliegende Arbeit veranlasst. Diesen Artikeln ist die Bestrebung gemeinsam zu einem „günstigeren wissenschaftlichen Status der Methodik“ im Erziehungs- und Bildungssystem beizutragen. Persönlich bin ich eher an Folgendem interessiert: Was ist das Eesen der Methodik bzw. der Fachdidaktik, wie kann man sie wissenschaftlich-theoretisch in ihrer wissenschaftlichen und fachlichen Identität begreifen. Dies ist gerade der Punkt, an dem ein grundlegender Konflikt mit den Autoren zuvor erwähnter Texte entsteht, welche die Affirmierung der Methodik durch die Negierung der Didaktik/Pädagogik erreichen wollen. Durch Geringschätzung der Didaktik kann man nicht zur „methodischen Wahrheit“ gelangen, kann kein Raum für Methodik entstehen. Vielmehr kann sie dadurch nur erdrückt und vom wahren Wesen der Methodik abgewendet werden. Dies wird ersichtlich im Unterricht, der dem Schüler etwa statt dem authentischen literarischen Ausdruck seine Fälschung bietet, ohne sich dessen bewusst zu sein und zwar nur aufgrund eines Mangels im Rahmen der Methodik an kognitiver, ästhetischer, literarischer u.ä. Grundlage einer gültigen Evaluierung dessen, was mit Unterricht geschieht, wenn die „methodische Tat“ didaktisch nicht entsprechend fundiert ist. Es ist, ergo, nicht alles in
der Methode bzw. Methodik. Der Gedanke über das Wesen der Methodik ist in der heutigen Zeit über die „Methodik“ hinausgewachsen. Dies wird gewissermaßen auch durch die Tatsache bestätigt, dass es heute etwa eine
kinesiologische, religionsbezogene u.ä. Didaktik und Methodik gibt.
PDF
