Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:- Information:- What gives European governments the strength to persevere with the EU, when it seems that ...European citizens are losing enthusiasm (Jurij Gustinčič commenting on the European Union)?- Original language summary:
Kaj daje evropskim vladam moč, da vztrajajo pri uniji, ko pa so državljani, se zdi, vedno manj navdušeni zanjo (komentar Jurija Gustinčiča o Evropski uniji)?- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
This volume investigates the challenges confronted by the European Union (EU) as an international actor deeply influenced by migration. This has been a key phenomenon in recent years and holds great ...political, economic and social importance for the future of the whole European continent. The book focuses on specific aspects related to East-West migration, such as the importance of migration for economic development and the multi-faceted impact of migration on sending countries, as well as recipient countries. It also includes an overview of the myriad of reasons which stand for the fundamental decision whether to emigrate or not. The collection offers a novel Eastern European perspective on contemporary migration, a hotly debated topic inside the European Union, which is far from being fully recognised and understood, and it also provides valuable, complex and comprehensive insight into the issue of South Eastern migration to Western Europe.
Autor se u ovom radu bavi analizom aktualne fiskalne politike i pokušajem konsolidacije javne potrošnje, te sugerira fiskalnu politiku imanentnu tržišnom privređivanju u vrijeme globalne finansijske ...krize. Nosioci monetarne i fikalne politike danas u BiH nepoduzimaju značajnije mjere u cilju poticanja rasta i razvoja. Javna potrošnja je prekomjerna, javni dug konstantno raste, deficit platne bilanse takođe, kao i nezaposlenost, kapitalna ulaganja u javni i privatni sektor nedostatna, kao i ulaganja u nauku i obrazovanje. U BiH tržišna infrastruktura ne postoji i tržišni zakoni se ne provode, vlade svih nivoa vlasti neefikasne, konsolidacija javne potrošnje se neprovodi, mjere fiskalne politike nedovoljne i nemogu potaknuti privredni rast.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Male sive celice: oddaja je kviz za mlajše, v katerem nastopajo učenci osnovnih šol. Oddaja je na sporedu enkrat na teden. V oddajah nastopajo učenci, ki so si zagotovili mesto v oddaji na osmih regijskih predtekmovanjih, praviloma na šolah, ki so v preteklem letu bile regijske zmagovalke, na tekmovanje v studio se uvrstijo štiri najboljše ekipe iz vsakega predtekmovanja. Ekipo sestavljajo trije osnovnošolci. (Vir: http://www.rtvslo.si/)- Information:- The sponsor of the programme is the representative office of the European Commission in Slovenia and the office of the European Parliament in Ljubljana.- Original language summary:
Pokrovitelj oddaje je predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
The European Union in a Reconnecting Eurasia examines the full scope of EU interests in the South Caucasus and Central Asia and analyzes the broad outlines of EU engagement over the coming years.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Trst: slovenščina v EU; izjava Bojan Brezigar, urednik Primorskega dnevnika, Trst in vodja Urada za manj razširjene jezike (nevladna organizacija), magistra Nevenka Gajšek, Urad vlade za evropske zadeve.- Information:- Regarding the use of the Slovene language in the EU.- Original language summary:
O uporabi slovenskega jezika v Evropski uniji.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Slovenija je v fazi intenzivnih pogajanj za članstvo v Evropski uniji. Kaj pomeni vstop v Evropsko unijo, oz. kako jo razumemo, v katerih jezikih se bomo v prihodnje v skupni nad evropski državi sporazumevali in kako smo v Sloveniji pripravljeni na to? Koliko tujih jezikov znamo in katere in koliko jih bomo morali znati, da nam Bruselj ne bo oddaljen center, ki odloča namesto nas, ampak bomo znali izkoristiti tisto, kar nam ponuja in kar nam pripada.
Gostje v studiu: Kasilda Bedenk, predstojnica oddelka za prevajanje in tolmačenje, Filozofska fakulteta v Ljubljani, dr. Marko Stabej, Center za slovenščino kot drugi tuj jezik, predavatelj na oddelku za slovanske jezike FF in Romina Bešič, svetovalka za EU, Center Evropa. Dr. Marko Stabej govori o finski in švedski izkušnji, uporabi prevajalskih storitev, strpnosti glede jezikov, strahovih o uporabi jezika in migracijskih tokovih.- Information:- A studio debate about using the Slovene language in European institutions.- Original language summary:
Pogovor v studiu o uporabi slovenskega jezika v evropskih ustanovah.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Kritična geopolitika obravnava geopolitiko kot diskurzivni postopek, s pomočjo katerega različni akterji prostorizirajo mednarodno politiko. Hitro spreminjanje geopolitičnih razmer so po končani ...hladni vojni Evropsko unijo prisilile k oblikovanju vedno novih prostorizacij evropskega kontinenta. V ospredju le-teh sta širitev Evrope na vzhod in z njo povezano oblikovanje novih meja Evrope.
This ambitious volume provides a trenchant and timely analysis of the creation of a single market in both the EU and the US. Comparing the experience of the US during the nineteenth century and the ...single market of the EU in the twentieth century, the book demonstrates how the political economy of single market formation has followed remarkably similar trajectories. Both cases show evidence of interplay between different levels of government in determining distributive outcomes; evolution of a legal framework for the market; and development of new regulatory strategies to deal with changing economic realities. The book illustrates the process of market consolidation through a detailed comparison of the so-called four freedoms: the removal of border controls; and the largely unrestricted transfer of goods, services, and capital across different jurisdictions. In both cases, establishing one market, one currency, and a more unified banking and financial system transformed largely autonomous or sovereign constituent units into a more unified economic entity. Single Markets also sheds light on critically important questions for both comparativists and international relations scholars regarding the nature of territorial governance and the construction of state interests. The book's interdisciplinary approach to focusing on crucial political and economic developments on both sides of the Atlantic will be of interest to scholars in political science, public policy, law, and history.
V prispevku skušam odgovoriti na vprašanja: kako je potekal proces izoblikovanja skupne (kompromisne) politike na ravni EU, katera področja migracijske politike (v širšem pomenu) postavlja politika ...EU državam članicam kot zavezujoča, katera le kot priporočljiva, kakšne so podobnosti in razlike med izbranimi nacionalnimi migracijskimi politikami po drugi svetovni vojni, ali so bila zaradi dogovorov na ravni EU potrebna prilagajanja posameznih nacionalnih politik, katerih in kakšne so bile te spremembe? Pri tem se osredotočam na primerjavo med Nemčijo, Francijo in Švedsko, ki so po drugi svetovni vojni na različne načine urejale migracijsko situacijo, danes pa se zaradi dogovorov na ravni EU v nekaterih vidikih približujejo, medtem ko širša migracijska situacija še vedno ostaja v pristojnosti nacionalnih politik. Na teh področjih se na ravni EU države samo dogovarjajo o smernicah in želenih držah, ki naj bi se uveljavile po posameznih državah, v posameznih (nacionalnih) migracijskih politikah. Dogovori in sporazumi med državami članicami EU, sprejeti in zavezujoči na meddržavni ravni, se navezujejo predvsem na regulacijo novega priseljevanja in gibanja prebivalcev, ki živijo v posameznih članicah, po celotnem prostoru EU. Pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz teh dogovorov, lahko delimo v tri skupine: pravice za državljane članic, dogovori o dotoku nove delovne sile iz držav nečlanic in (ne)pravice ostalih prebivalcev nedržavljanov. To so priseljenci, ki živijo in delajo v državah članicah in v tem času še niso pridobili državljanstva ene od držav EU, torej so državljani nečlanic EU in imajo dovoljenje za bivanje in delo. Temelji schengenskega pravnega reda so se izoblikovali že sredi osemdesetih let. Maastrichtska pogodba, kasneje dopolnjena z Amsterdamsko, uvaja volilno pravico ter vrsto socialnih pravic in pravic iz dela. Amsterdamska pogodba in Evropski svet v Tampereju sta prinesla dogovore, ki so od članic EU zahtevali prilagoditve na področjih, povezanih z državljanskimi pravicami in nacionalno suverenostjo. V EU je od polovice devetdesetih let naprej velik poudarek na vzpostavljanju skupnega prostora in s tem na redefiniciji meja ter postavitvi razlike med t. i. notranjimi in zunanjimi mejami. Koncept evropskega državljanstva je še dodatno poudaril razlike. Kljub poenotenju stališč in državnih strategij držav članic EU na (i)migracijskem področju ključna vprašanja o pogojih življenja priseljencev ostajajo na ravni nacionalnih politik. Zgodovinsko pogojene razlike med državami članicami so še vedno velike, čeprav po drugi strani ne smemo spregledati sprememb, do katerih je prišlo v posameznih državah prav zaradi pritiskov skupnih dogovorov na ravni EU.
PDF
