Na hrbtni strani slike, ki nosi datum 19.10.1919, je moj stric prof. Ivan Tabaj zapisal imena kolegov in dijakov. Cel seznam najdemo tudi v Edinosti z dne 21.10.1919. Bila je zadnja matura slovenske ...gimnazije v Gorici. Šlo je za dijake, ki so se razšli leta 1915, po začetku soške fronte (le v Trstu se je pouk občasno nadaljeval v obliki “izobraževalnih tečajev”, kot se je temu takrat reklo). Po koncu vojne so najprej Italijani vsiljevali dvojezičnost: “Zrelostna izpričevala so dvojezična”, je poročala Edinost. V nadaljevanju so italijanske oblasti kršile določila mednarodnega okupacijskega prava in so na vse možne načine nasprotovale ponovnemu odprtju goriške slovenske gimnazije, predlagale nov sedež v Sežani in na koncu slovensko gimnazijo na Goriškem povsem ukinile. Od zadnje vrste naprej, od leve proti desni:Vencelj Andrej iz Loga pod MangartomRakušček Vinko iz KobaridaMiklavič Maks iz KobaridaJerkič Helena iz GoriceKos Viktor iz PodmelcaBerce Alojzij iz DornberkaUkmar Leopold iz BraniceTomišič Živko iz Žminjaprof. Karol Pirjevecprof. Ivan Tabajprof. Andrej Ipavecprof. Robert Kendaprof. Andrej BudalValič Viktor iz SkriljŠtrekelj Aleksander iz KomnaObljubek Stanislav iz KojskegaRojic Ivan iz DornberkaGrahli Ljubomir iz KoprivePredsednik komisije je bil prof. Giovanni Lorenzoni, delegat vrhovnega poveljstva okupacijske italijanske kraljeve vojske.Člani so bili: ravnatelj prof. Andrej Ipavec, prof. Umberto Bonnes, dr. Andrej Budal, prof. Robert Kenda, prof. dr. Josip Pavlin, prof. dr. Karol Pirjevec in prof. Ivan Tabaj. Dijaki so se vsi zelo uveljavili. Naj tukaj omenimo Viktorja Kosa, ki je kasneje postal duhovnik, znan tudi po tem, da se je s kaplanom Mirkom Renerjem prostovoljno pridružil skupini 1100 komenskih in rihemberških prebivalcev, ki jih je nemški okupator interniral v taborišče Neumarkt, da bi jim pomagal. Vira:časopis Edinost (21.10.1919)Branko Marušič (2012) – Sosed o sosedu – prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja – ZTT EST – Trst
Med kolesarji je drugi z leve moj ded Andrej Tabaj (1911-1990), sin Blaža Tabaja (1870-1928), slovenskega cesarsko- kraljevega orožnika in narodnega delavca v Štandrežu pri Gorici, in nečak ...duhovnikov Ivana in Andreja Tabaja.Goriški Slovenci so pod fašizmom tudi po razpustitvi slovenskih društev (1926) »neformalno« nadaljevali kolesarsko tradicijo.Transkribcija zadnje strani fotografije: “To ti pošljem: Drejčka (Andreja, mojega deda so imenovali Drejček, op. p.), Trincila (???) od Zežice (?), Kazimir (?), Danilo od Županovih in eden od železničarjev iz Italije gre (?) z njima. Vsi prijatelji in njih kolesa. To je bilo v septembru na kvaternico (tretja nedelja v septembru, god žalostne Matere Božje, kateri je posvečena cerkev na Mirenskem gradu, op. p.)”.Prispeval: Dimitri Tabaj (Gorica)
Na sliki s parolami popisana nadškofijska palača v Gorici med parlamentarnimi volitvami maja leta 1921. Gesla na zidovih so usmerjena proti goriškemu nadškofu Sedeju in propaganda za Nacionalni blok ...(Blocco Nazionale).
Žig takrat še samostojne občine Štandrež pri Gorici v času županovanja Ivana Rijavca. Že istega leta so italijanske oblasti vsilile italijansko-slovenski žig – čeprav je Štandrež veljal za izključno ...slovensko vas – kmalu zatem so uvedli le italijansko različico, leta 1927 pa ukinili samostojno občino in vsako obliko dvojezičnosti. Leta 2012 so italijanske oblasti ukinile tudi t.i. “rajonski svet Štandrež”, zadnji ostanek nekdanje avtonomije, ki je imel le posvetovalne funkcije v okviru občine Gorica.
