Dva kartuzijanska antifonarja iz 13. stoletja imata v 8. tonu posebno intonacijo f-a-c1 namesto širše uveljavljene intonacije g-a-c1. Razprava poskuša osvetliti vprašanja: 1. Ali je intonacija f-a-c1 ...v 8. tonu prisotna samo v teh dveh ali pa v več kartuzijanskih glasbenih rokopisih? 2. Ali so kartuzijanski glasbeni rokopisi pri uporabi omenjene intonacije povezani s kako drugo tradicijo? 3. V katerem času je bila intonacija f-a-c1 v kartuzijanskih rokopisih najbolj razširjena?
Prispevek predstavlja potek urejanja in evidentiranja glasbene zbirke starejših rokopisov iz arhiva Opatijsko-mestne župnije Celje (SI-Co) ter nekatere novosti o slogovni podobi ohranjene glasbe ter ...njenih najpomembnejših prepisovalcih. Napredek v tehnologiji ter izboljšani raziskovalni pogoji so spodbudili ponovno obravnavo, ki je razkrila zanimiv, večplasten potencial za prihodnje poglobljene raziskave, zlasti zaradi sledi, ki nakazujejo na raznolik izvor gradiva in namembnost repertoarja.
Gornjegrajski rokopisni zvezki – SI-Lnr, Ms 207, Ms 232, Ms 284 in Ms 285 – vsebujejo repertoar, ki je značilen za notranjeavstrijske glasbene vire. Tudi uporabljen papir je bil okoli leta 1600 v ...Notranji Avstriji močno razširjen, zato so gotovo tam tudi nastali. Še več, del rokopisa Ms 232 je mogel nastati na Kranjskem, kar nakazujeta zapisa aklamacij, v katerih je omenjen ljubljanski škof Tomaž Hren, in responzorij v slovenskem jeziku. Zaradi paleografskih značilnosti pa se zdi, da so tudi ostali trije zvezki nastali na Kranjskem, in sicer jih je domnevno prepisal Sebastian Kuglmann, pisar škofa Hrena.
V okviru Frančiškovih redov obstajajo danes v Sloveniji vsaj štiri nahajališča rokopisnih glasbenih virov. Eno od njih je knjižnica Frančiškanskega samostana v Ljubljani. Seznam tam ohranjenih skladb ...zajema imena 50 skladateljev 18. in 19. stoletja, ki so avtorji 136 glasbenih del. Dve tretjini preostalih ohranjenih skladb tvorijo dela anonimnih avtorjev.
Slovenija sodeluje v mednarodnem projektu RISM (Répertoire International des Sources Musicales = International Inventory of Musical Sources), pri Seriji A/II (Music Manuscripts after l600) od leta ...1993. Tedaj so na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU (Institute of Musicology at Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences & Arts) v Ljubljani pričeli popisovati starejše glasbene rokopise z območja Slovenije s pomočjo računalniškega programa PIKaDo in začeli sodelovati s centralno redakcijo RISM v Frankfurtu na Maini. Rezultati tega dela izidejo vsako leto (skupaj s podatki iz okoli 30 centrov po drugih državah) v obliki tematskega kataloga na CD-ROMU. Ta bo sčasoma nadomestil "stari" klasični listkovni katalog na Muzikološkem inštitutu, ki trenutno hrani popise za okrog 1300 enot glasbenega rokopisnega gradiva, ki so jih sodelavci inštituta zbrali doslej (a v njem še ni zajeto gradivo iz vseh nahajališč). V primerjavi s klasičnim katalogiziranjem računalniško terja od popisovalca natančnejše podatke o rokopisu (med drugim opis vodnih znamenj na papirju) in popis večjega števila glasbenih incipitov (saj program v centralni redakciji avtomatsko primerja podatke in ima možnost in "sposobnost dešifriranja" avtorjev, ki veljajo za anonimne. Z namenom, da bi ustregli tem zahtevam, so si na inštitutu izposodili gradivo (doslej iz treh arhivov), ki ga na novo katalogizirajo, obenem pa še skenirajo. Tako bodo dodatno poskrbeli še za hrambo gradiva na sekundarni lokaciji in za ustrezno dostopnost le-tega za nadaljnje muzikološke raziskave. V letih 1993–1998 je bilo opravljenih 306 računalniških vnosov, v zadnjih štirih letih, odkar je posebej za ta namen zaposlena ena sodelavka, pa dodatnih 666. Avtorica se v prispevku osredotoča na nekatere vidike katalogiziranja, zlasti na vprašanje v zvezi z navajanjem zasedbe (kategoriji "Scoring" in "Scoring block") oziroma dejanskega stanja gradiva, na vprašanje možnih izmenjav podatkov med katalogizatorji, kadar gre za rokopise manj znanih avtorjev ter na vprašanja "timinga" oziroma bolj učinkovite izrabe časa, namenjenega katalogiziranju za RISM.