An ongoing issue of expired medications accumulating in some households is a universal problem around the world. The aim of the study was to investigate the extent and structure of expired ...medications in Serbian households, and to determine which therapeutic groups generated the most waste.
This was an observational, cross-sectional study conducted in households in the city of Novi Sad, Serbia. The study had been performed over 8 month period (December 2011 - July 2012) and it consisted of personal insights into the medication inventory in households.
Of 1008 families, 383 agreed to participate and complete the questionnaire (38.3% response rate). In almost a half of households (44.4%), expired medications were maintained. The amount of expired medications was 402 items, corresponding to 9.2% of total medications presented in surveyed households. The majority of expired medications (64.7%) was in solid dosage (tablets, capsules, granules, lozenges), following semisolid (ointments, creams, gel, suppositories) and liquid dosage forms (drops, syrups). Expired medications in the households belonged mostly to 3 categories: antimicrobials for systemic use (16.7%), dermatological preparation (15.9%) and medications for alimentary tract and metabolism (14.2%).
This study revealed that there were relatively large quantities of expired medications in Serbian households, with a high prevalence of antibiotics for systemic use, anti-inflammatory and antirheumatic products, and medications for alimentary tract and metabolism.
Sodobna družboslovna in humanistična razmišljanja ter medijski diskurzi se pri iskanju rešitev za težave v centraliziranem, tehnologiziranem, kapitaliziranem in politično zastopniškem svetu pogosto ...zgledujejo po predindustrijskih ali etnografskih organizacijskih modelih, ki so jih zabeležili etnologi in antropologi. Pri tem prihaja do idealiziranja in posploševanja, saj se zanemarja številne konkretne okoliščine, ki so te modele omogočile ali jih še omogočajo. Razloge za oblikovanje kolektivnih institucij na izbrani mikrolokaciji avtor išče predvsem v okoljskih in demografskih danostih, ki so v slovenskih antropoloških spisih pogosto spregledane. K temu dodaja ekonomske, politične in kulturne dejavnike, čeprav jih ne postavlja v hierarhični odnos. Avtor išče znamenja skupnostnih prizadevanj v Trenti na ravni gospodinjstev, soseščin, vasi, agrarnih skupnosti, zadrug, kulturnih in turističnih društev ter praznikov. Ugotavlja, da je v majhni skupnosti recipročnost generalizirana ali uravnotežena, zelo redko pa je negativna v smislu tržnih menjav med njenimi člani, s čimer pritrjuje Sahlinsovi konceptualizaciji razmerij med družbenimi odnosi in materialnimi tokovi. Posebna pozornost je posvečena tržno-religioznemu lokalnemu prazniku Trentarski senjem. Z njegovo analizo je mogoče zelo plastično prikazati, kako na simbolni (prostorsko-časovni) ravni odsevajo spremembe v družbeno-ekonomski strukturi doline v 20. stoletju.