Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Paginarea: 310- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal ...Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Janez Svetokriški / Tobija Lionelli: Sveti priročnik (Sacrum promptuarium), 5 knjig, 1691 – 1707, natisnjenih v Benetkah in ...Ljubljani. 17. oktobra letos mineva 300 let od smrti znamenitega baročnega pridigarja, Janeza Svetokriškega (1647-1714), Vipavčana slovensko-italijanskega rodu. Njegov »Sveti priročnik« (Sacrum promptuarium) predstavlja s svojimi 230 pridigami vrh slovenske govorniške baročne proze na kar 3000 straneh. Delo Janeza Svetokriškega je velikega pomena za uveljavitev in utrditev slovenskega jezika v knjižni rabi. Zaradi bogastva jezika in vsebine je vir jezikovnih, kulturno zgodovinskih in tudi etnoloških raziskav, saj se mnogokrat opira na prispodobe iz vsakdanjega življenja. Ob homiletičnem značaju dela, lahko jeziku Svetokriškega pripišemo tudi upoštevanja vredno literarno kvaliteto. »… bil je gotovo najodličnejši slovenski pripovednik pred Jurčičem.« In:» … njegove pridige so polne veselja do življenja, vedrine, humorja in celo erotike, zaradi česar predstavljajo popolno izjemo v tovrstni literaturi in praksi, vsaj slovenski.« To sta oceni literarnega zgodovinarja Matjaža Kmecla, prva v Zakladih Slovenije, druga pa v delu A short cultural history of the Slovenes. VSEBINA:1. knjiga (1691): Sveti priročnik pridig za posamezne nedelje v vsem letu in za slovesnejše praznike; sledi baročno posvetilo novomeškemu proštu Lanthieriju, latinska opomba o slovenski pisavi in izgovorjavi, kazalo vsebine in dva dela pridig.2. knjiga (1691, 1695?): Sveti priročnik pridig za posamezne nedelje v vsem letu in za slovesnejše praznike; sledi posvetilo deželnemu oskrbniku in upravitelju Juriju Žigi Gallenbergu, seznam vsebine, latinski predgovor bralcu in pridige.3. knjiga (1696, 1698?): Sveti priročnik pridig za posamezne praznike v letu, ki se praznujejo tako po zapovedi kakor iz pobožnosti; posvetilo juristu baronu Pelzhofferju, sledijo hagiografsko naravnane pridige (iz življenja svetnikov).4. knjiga (1699): Sveti priročnik, vsebujoč različne pridige za različna priložnostna sveta opravila; posvetilo Ljubljančanu Petru Antonu Codelliju, nato različne priložnostne pridige.5. knjiga (1707): Sveti priročnik pridig za posamezne nedelje v vsem letu; sledi posvetilo priorju kartuzijanskega samostana v Bistri Anzelmu Kimavcu, nato 52 pridig za nedelje v cerkvenem letu.HISTORIAT IZVODOVKnjige so pridobljene leta 1958 z nakupom. Prvotni format ohranjata prva in četrta knjiga, ostale tri knjige so s prevezom zmanjšane na 21 cm, kar nekoliko okrne obrobne reference.Razstavljamo 1., 2. in 4. knjigo. Zgledno je ohranjena četrta knjiga, nekoliko manj prva, ki ji manjkata hrbet in manjši spodnji del naslovne strani.Druga knjiga je zanimiva zaradi kovinskih zaponk na ovitku in posebnega »restavracijskega« postopka: manjka ji začetnih 153 strani, ki jih nadomešča kar uvezan ročni prepis pridig.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
In un approccio comparatistico, con gli strumenti analitici della semiotica interpretativa e della narratologia, si prendono in esame i punti in comune di due testi modernisti appartenenti ...rispettivamente alla letteratura serba e a quella italiana: Ljudi govore (1931) di Rastko Petrović e Conversazione in Sicilia di Elio Vittorini (1939). Si focalizzano procedimenti e implicazioni intertestuali e metatestuali delle due opere che ne confermano l’appartenenza alle poetiche del modernismo. Parole chiave: Rastko Petrović, Ljudi govore, Conversazione in Sicilia, Elio Vittorini, letteratura comparata, semiotica interpretativa, narratologia, narrative modernista.
Cet article analyse certains aspects particuliers de la construction du discours anti-djihadiste d’internautes européens qui semblent avoir déclaré une guerre ouverte aux terroristes islamistes. Se ...déroulant sur le plan discursif, cette guerre se manifeste sous forme de phénomènes communicationnels divers. Il s’agit ici d’analyser un type de messages spécial, exploitant différents codes sémiotiques (surtout iconique et verbal) qui, de par leur caractère humoristique attrayant, captent l’attention du public et acquièrent une grande popularité en peu de temps : les mèmes numériques et les dessins satiriques. Largement relayés sur Internet, ces phénomènes viraux prennent appui sur l’humour. Et puisque tout acte de discours humoristique est un acte d’énonciation à des fins stratégiques pour faire de son interlocuteur un complice, ces messages sont d’excellents outils de lutte discursive contre la propagande et les actes djihadistes. Ils sont susceptibles de produire sur l’auditoire un effet de connivence qui entraîne l’adhésion du destinataire à la disqualification de la cible du discours. L’article décrit la façon dont s’effectue cette disqualification de l’image du djihad et de l’islam en général, ainsi que le matériel verbal et iconique exploités à cette fin. On s’intéressera aux principes et aux procédés de construction du discours en question, à ses effets humoristiques dans le contexte de son apparition, de même qu’à sa finalité et sa thématique.
Nonconventional lexical units have an important place in the regional novel. Regionalisms dominate among the elements of the marked vocabulary. However, the novel Cellule XIII by Jean Rogissart is ...considerably different from the works of writers-regionalists. In this study, we propose an analysis of the two following segments of an uncodified substrate: 1) local lexemes; 2) lexemes of a traditional argot. It is worth noting that the title of the article, which contains the word “fusion”, shows the importance of two language subsystems in the narrative: the insertion of territorially restricted units and argotisms into the fabric of an artistic text is necessary to identify the speaker and a more accurate description of events. The Ardennes author who devoted his novel to the theme of war, the main theme of the 10th International Conference on Argotology, managed not only to describe the physical and moral sufferings of the people, but also to engrave the characteristic features of their compatriots, and thus preserve the linguistic heritage. The study of the regional and argotic vocabulary used by the Ardennes novelist, and the techniques of its textual explication, makes it possible to decode the features of locally limited units and characterize the social status of a regional speaker and their worldview.