Islamska civilizacija je bila v srednjem veku mogočna kulturna in politična sila. V številnih vidikih je pomembno vplivala na kulturni, znanstveni in politični razvoj Evrope ter navdihovala številne ...zahodne raziskovalce in popotnike, zlasti v 19. in zgodnjem 20. stoletju. V odnosu do islamske civilizacije sodobni zahodni diskurz izraža veliko mero strahu in nezaupanja. Razlogi za tako stanje so med drugim v nepoznavanju islama ter v neobjektivnem pisanju o tej civilizaciji. Za bolj uravnotežen diskurz o islamu sta potrebna poznavanje in civilizacijski dialog. Prispevek obravnava diskurz o islamski civilizaciji v povezavi s slovenskimi in ameriškimi učbeniki. V slovenskih učnih načrtih za zgodovino je v 7. razredu islamski civilizaciji namenjena le izbirna tema. Spričo množice izbirnih tem to pomeni, da se zaradi drugih zanimivih tem le redki učitelji odločijo za obravnavo islamske civilizacije. V ameriškem kontekstu pa so učbeniki kritizirani zaradi naklonjenosti islamu. Pristop, ki ga priporoča American Textbook Council, ne pripomore k razumevanju in spoštovanju islamske civilizacije, ker islam v določeni meri enači s fundamentalizmom in nanj meče senco krivde stereotipnih obtožb. V članku zagovarjamo stališče, da je tak pristop destruktiven, kajti javnost na podlagi stereotipov in nepoznavanja islam vse pogosteje identificira z ekstremističnim fundamentalizmom. Takšno podajanje zgodovine islama bi odnose med islamom in Zahodom v bodoče utegnilo le še poslabšati.
U radu se razmatra nastanak i razvoj islamske civilizacije. U zlatnome dobu (750. – 1258.) islamska je civilizacija na više područja zadužila kulturnu povijest, i to kao čuvar, prenositelj i ...stvaratelj mnogih civilizacijskih tekovina. Kako je važan element islama bila obveza stjecanja znanja, islamski su znanstvenici dali velike doprinose znanosti, između ostaloga u području astronomije, matematike i medicine. U djelima islamskih mislilaca, od Abu Jusufa u 8. stoljeću do Ibn Halduna u 14. stoljeću, vrijedni su doprinosi povijesti ekonomske misli. Time je pobijena teza J. A. Schumpetera o petstogodišnjem jazu u povijesti ekonomskoga rezoniranja i analize, od pada Zapadnoga Carstva do epohe sv. Tome Akvinskoga.
PDF
