Louis Adamič (1898–1951) je bil najuspešnejši slovenski izseljenski pisatelj. Že samo dejstvo, da je domala vsa svoja dela posvetil družbenim in kulturnim vprašanjem svojih dveh domovin, kaže na ...njegovo izrazito dvonacionalno družbeno-kulturno vpetost. Čeprav je pisal v angleščini, se ravnovesje med slovensko in ameriško komponento njegove kulturne identitete ni nikoli omajalo. Ker je ameriško priseljenstvo opazoval kot insider in hkrati kot outsider, je bil njegov vpogled v priseljenska vprašanja toliko kompleksnejši. Zato se v zadnjem času znova razkriva presenetljiva aktualnost Adamičevih konceptov in pogledov na vprašanja nacionalne, etnične in kulturne identitete ter medkulturnih odnosov, zlasti tistih znotraj nacionalne skupnosti.
V tem prispevku poskušam s pomočjo medsebojne primerjave statističnih podatkov ugotavljati nekatere možne vplive na dinamiko literarnega objavljanja in časopisne dejavnosti treh slovenskih ...priseljenskih skupnosti, in sicer predvojnih slovenskih priseljencev v ZDA, predvojnih slovenskih priseljencev v Argentini in povojnih slovenskih priseljencev v Argentini. Izbor skupnosti, ki jih obravnavam v okviru te primerjave, zajema na eni strani vsaj deloma skupno (prekrivajoče se) zgodovinsko obdobje slovenskega priseljenstva v dveh različnih državah, na drugi strani pa dve različni zgodovinski obdobji slovenskega priseljenstva v eni državi, kar olajšuje ugotavljanje morebitne prisotnosti določenih vplivov oziroma izločanje možnosti nekaterih drugih vplivov. Večletni trendi naraščanja in upadanja vrednosti, prikazanih na Slikah 3–8, nakazujejo značilno parabolo dinamike kulturnega življenja priseljenske skupnosti. Ob primerjavi razmerij med absolutnimi vrednostmi, dopolnjenimi s podatki o velikosti in časovnem razponu množičnega vala priseljevanja obravnavanih skupnosti (Preglednice 1–3), pa se soočimo z nekaterimi izrazitimi odstopanji, ki jih ni mogoče pojasniti zgolj z vplivom osnovnih vidikov kulturnega življenja v izseljenstvu (zlasti velikosti, teritorialne koncentriranosti, obnavljanja skupnosti z novimi priseljenci, priseljenskega »staža« glavnine skupnosti ter splošnih pogojev za posamezne kulturne dejavnosti v danem prostoru in času), temveč nesporno kažejo tudi na vpliv sekundarnih dejavnikov (Slika 2). Pri drugem vrhuncu leposlovne knjižne produkcije predvojne priseljenske skupnosti v ZDA (1976–80) se nedvomno odraža vpliv stopnje integriranosti v kulturo nove domovine. Pretežno gre za literarne knjižne objave druge generacije slovenskih priseljencev v ZDA, ki so sicer večinoma izšle v samozaložbi, deloma pa že tudi pri nekaterih založbah ameriškega mainstreama. Prav tako jasno pa se v absolutnem vrhuncu leposlovne knjižne produkcije povojne priseljenske skupnosti v Argentini (1991–1996) odraža vpliv integriranosti v kulturo dežele izvora. Največ leposlovnih knjig povojnih slovenskih izseljencev v Argentini in njihovih potomcev, ki so bile objavljene v Sloveniji, je namreč izšlo v letih 1991–1996, ko je bila tudi sicer integriranost slovenske izseljenske književnosti v matično kulturo in literarno znanost na vrhuncu. Prav ta dela (brez ponatisov) pa predstavljajo kar 73 odstotkov leposlovnih knjig povojne priseljenske skupnosti v Argentini v omenjenem obdobju.
The first part of the book discusses the position of Slovenian émigré literature and its place in the framework of Slovenian national literature and culture. In the second part, the most significant ...immigrant writers in Slovenia are presented, and their position in the cultural context of Slovenia is analyzed. The third part comprises a broader examination of the immigrants’ position in Slovenia, their (cultural, socio-economic, political) integration, and the level of their equality regarding the status of their cultural-artistic activities and their affirmation in broader Slovenian society. The last part of the book opens a number of comparisons between the positions of Slovenian emigrants and the immigrants in Slovenia.The comparative analysis focuses on the factors influencing cultural life of the immigrant community as such. This is followed by a chapter on literary bilingualism among emigrant/immigrant writers. The concluding chapters continue to problematize the concept of a single “national language” as the demarcation line between national literatures. A theoretical concept of a “concentric paradigm of national literature” is introduced. The authors of the included foreword and review are Matjaž Hanžek and Aleš Debeljak.
Slovenska pisateljica, publicistka, prevajalka in urednica Zofka Kveder (1878-1926) se je rodila v Ljubljani, živela pa v Trstu, Bernu, Münchnu, Pragi in od 1906 do smrti v Zagrebu, kjer je tudi ...pokopana. Poleg kratke proze: Misterij žene (1900), Odsevi (1901), Iz naših krajev (1903), dveh knjig dram: Ljubezen (1901), Amerikanci (1908) in romana Njeno življenje (1914), ki jih je napisala v slovenščini, je v hrvaščini izdala dve zbirki kratke proze: Jedanaest novela (1913), Po putevima života (1926), roman Hanka: ratne uspomene (1918) in dve drami: Arditi na otoku Krku (1922), Unuk kraljeviča Marka (1922), zbirka kratke proze Iskre (1905) pa vsebuje črtice v slovenščini in hrvaščini. V literarnih in publicističnih delih je opozarjala na zapostavljenost žensk in se za njihove pravice borila tudi z ustanovitvijo in urejanjem časopisa Ženski svijet (Jugoslavenska žena). Prispevek se njene osebne, še neobjavljene korespondence, shranjene v Zapuščini Zofke Kveder (NUK, Ms 1113), loteva kot izseljenske/migrantske korespondence. Predstavlja rezultate analize osemletnega (1912-1920) dopisovanja med v Zagrebu živečo materjo in njeno odračajočo hčerjo Vladimiro Jelovšek, ki je nastalo zaradi hčerinega začasnega izseljenstva v Ljubljani in Pragi, končalo pa se je z Vladimirino prezgodnjo nepričakovano smrtjo na njen devetnajsti rojstni dan. Korespondenca ponuja raznovrstno polje za raziskavo njunega odnosa in čustvenega sveta, hkrati pa je bogat vir za preučevanje stvarnosti, težav in skrbi dveh svojevrstnih slovensko-hrvaških izseljenk v začetku prejšnjega stoletja.
V pripovedni prozi avstralskih Slovencev je opazna težnja po oblikovanju motivno-tematskega kompleksa izseljenstva, ki je v svoji osnovni izkušnji le nekoliko moten s sicer vzporednimi, a ...drugovrstnimi problemi, s problemi ideološkega in političnega znzčaja. Osnovni motivi so: tujstvo oz. brezdomovinskost, nova, avstralska izkušnja, politično-ideološke napetosti in spori v času med II. svetovno vojno in po njej ter univerzalna življenjska empirija. Razvojni lok motivno-tematske ravni pripovedi iz korpusa kaže opazenpremik k občečloveškim motivom in temam, ki so povezani s tudi pozitivno avstralsko izkušnjo.
Leposlovno delo slovenskih izseljencev lahko razvrščamo v različne sklope glede na specifiko njihovih "skupnih" tematik ali glede na njihove značilne literarne smeri in oblike, navezanost ali ...izoliranost od sočasno nastajajoče "domače" književnosti ter njuno medsebojno primerljivost, stopnjo literarnoestetske dognanosti itd. Prihodnje analize naj z zanesljivimi literarnoestetskimi merili izpostavijo vse tisto leposlovno delo slovenskih izseljencev, ki ima trajnejšo vrednost, in ga ustrezno umestijo v osrednja dela slovenske literarne zgodovine (sintetične preglede, leksikone, tudi komentirane zbirke klasičnih del) in v osnovnošolske, srednješolske in visokošolske učne vsebine, njihova najboljša dela pa v obvezna šolska berila.
PDF
