Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Trganje vezi z nekdanjo državo Jugoslavijo, ki jo je napisal Vitomir Pretnar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zgodbo Vitomirja Pretnarja, nekdanjega sekretarja za gospodarstvo in negospodarstvo ter podpredsednika Izvršnega sveta Občine Jesenice, ki je povzel zapise tega obdobja od marca do septembra leta 1991 po službenem rokovniku. Izmed njih je izbral najbolj zanimive in zaradi lažjega razumevanja dodal svoj komentar. Avtor zapiše, da je šlo tedaj za vojaški spopad in spremembo celotnega družbenega sistema. Zgodba je razdeljena v podpoglavji: Uvod v dogajanja in Dogajanja ter časovno opredeljena z datumi. V uvodu avtor opiše priprave a zahtevno in negotovo gospodarsko in siceršnjo osamosvojitev Slovenije ter nas seznani z razpravo v kateri je sodeloval ekonomist Jože Mencinger, častni občan Jesenic. V nadaljevanju nas seznani z dogajanjem na drugih področjih, obiskom predsednika vlade RS Lojzeta Peterleta in grozečim poslabšanjem ekonomske in socialne situacije na Jesenicah. Opiše tudi reševanje problema tovora z nevarnimi odpadki in organizacijske priprave na razglasitev samostojnosti Slovenije med katere je sodilo tudi zagotavljanje blagovnih rezerv. V nadaljevanju opiše tudi popis vojne škode v občini. Avtor prispevek zaključi z opisom prenosa muzeja železarne na Občino Jesenice in predajo ključev, 8. februarja 1992. Dokument vsebuje fotografijo predaje ključev muzeja Občini Jesenice, 8. februarja 1992 (Hrani: Boris Bregant).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Spomini na skupne korake k osamosvojitvi s 23. samostojno kranjskogorsko četo, ki jo je napisal Hubert Rot in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Huberta Rota, mladega moža in očeta, ki je v času osamosvajanja Slovenije oblekel uniformo in se pridružil 23. samostojni kranjskogorski četi pri obrambi letališča Brnik. Uvodoma avtor opisuje čas tik pred osamosvojitvijo, ko je uspešno opravil pravosodni izpit in bil le nekaj dni kasneje mobiliziran v enote TO. Opiše usposabljanje v Kranjski Gori, odhod na položaje v bližini mejnega prehoda Rateče in premik na letališče Brnik, 27. junija 1991. V nadaljevanju se spominja preletavanja letal JLA nad letališčem in priprav za spopad. V deževni noči so si zavetje poiskali v brniškem gozdu, kjer so odkrili fazanerijo Kozorog. Sprejel jih je upravnik Ivan Jenko, ki jim je omogočil prenočitev v valilnici in jim v naslednjih dneh, v času spopadov na letališču Brnik, pomagal pri zasedanju položajev v okolici, ki jo je odlično poznal. Tu so ostali do 5. julija 1991, ko se je situacije že toliko stabilizirala, da so jih na njegovo pisno prošnjo premestili nazaj v Kranjsko Goro. Pred odhodom je na Brniku nastala fotografija, ki je objavljena v zgodbi. V sklepnem delu zgodbe se avtor spominja obiskov pri Ivanu, ki se je medtem že upokojil in preselil na Pšato, kjer je leta 2020 je praznoval devetdeset let. Avtor pripoved sklene z življenjskim naukom, ki ga je njemu in soborcem vtisnila preizkušnja v vojni za Slovenijo.Dokument vsebuje fotografiji Ivana Jenka (Foto: Janez Kuhar, Gorenjsko glas, 5. februar 2020) in 23. samostojne kranjskogorske čete na Brniku, 5. julija 1991 (Foto: Milan Janžovnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba V novo državo na pragu polnoletnosti, ki jo je napisal Boštjan Omerzel in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre ...za zgodbo Boštjana Omerzela, nekdanjega hokejista HK Jesenice, ki se spominja, kako je kot komaj polnoleten fant doživljal osamosvajanje Slovenije. V začetku avtor opisuje dogajanje na Jesenicah konec osemdesetih let. Nadaljuje z opisom gostovanja HK Jesenice v Beogradu , na silvestrovo leta 1990, kjer so pričakali novo leto 1991 in rezultate referenduma o osamosvojitvi Slovenije. Potem opiše vrnitev domov, zaključek šolskega leta in srednješolskega izobraževanja ter spomine na razglasitev samostojnosti Slovenije. V nadaljevanju zgodbe pa opiše pot z vlakom v Pulj na Hrvaškem, kamor sta se odpravila z vrstnikom, 27. junija 1991, da bi obiskala dekleti in prijatelje. Na poti izvesta, da je v Sloveniji vojna in skupaj se odločijo za povratek domov, ki ga avtor v nadaljevanju tudi opiše. Pripoved sklene z opisom dogajanja do izteka leta 1991 in pogledom v prihodnost.Dokument vsebuje fotografijo table Železniškega mejnega prehoda Jesenice (Foto: Rina Klinar).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Tatvine zveznih miličnikov na platoju Karavanke, ki jo je napisal Boris Grilc in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zapis Borisa Grilca, tedanjega vodje varnostnega okoliša na območju Občine Jesenice. Spominja se priprav na osamosvojitev Slovenije in nalog, ki jih je varnostna služba opravljala med vojno za Slovenijo. Tako sta s sodelavcem zaustavila vozilo JLA, ki je prevažalo hrano za vojake na mejnem prehodu Karavanke. Kasneje so vozilo s spremljevalcema in tovorom zamenjali za pripadnika TO, ki je bil zajet na platoju Karavanke. V nadaljevanju opiše tudi spremstvo kolone vojakov JLA, ki so jih 1. julija 1991 odpeljali z mejnega prehoda Karavanke v zbirni center v Kranju. Pri pregledu so v zbirnem centru ugotovili kaj vse so vojaki odnesli s seboj iz prostorov obmejne policije, carine in brezcarinske prodajalne. Po osamosvojitvi pa so bili zadolženi za izdajanje mnenj o prosilcih v postopku pridobitve državljanstva. Avtor se še danes spominja neprijetnih občutkov in situacij povezanih s to nalogo in ugotavlja, da so bile Jesenice z varnostnega vidika zagotovo posebnost.Dokument vsebuje tudi fotografijo priznanj, ki so v njegovi lasti (Foto: Boris Grilc).
This paper provides an overview of hydromorphological and related classifications of rivers in Slovenia and elsewhere. The Rosgen classification is presented in greater detail; it was used in the ...study as the basis for developing the first Slovenian hydromorphological classification. A hydromorphological survey form was designed to classify rivers and used in the office and field survey of hydromorphological variables in the 95 river sections selected in Slovenia. In the river sections studied, hydromorphological types were identified by analyzing the co-occurrence of selected hydromorphological variables. This method was used to identify 10 hydromorphological types, for which the main hydromorphological features are presented in this paper. Based on the results of the first hydromorphological classification of Slovenian rivers, guidelines are provided for future work.
The paper provides a description of the Upper Carboniferous spiriferid brachiopods from Gornjesavski muzej Jesenice (Permanent paleontological exhibition assembled by Jože Bedič and fossils stored in ...its depot) and attempts to make a synthesis of earlier and contemporary work in this discipline.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako smo se zabavali na vasi, daleč od mesta, ki jo je napisal Franci Smolej in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtor, ki živi v ...Prihodih nad Jesenicami, v prispevku opiše, kako so se vaščani pod Golico včasih zabavali. To se je največkrat dogajalo po domačijah, kjer so domovala dekleta in so njihovi starši to dopustili. Mlajši fantje so morali poslušati starejše, sicer se je kaj hitro vnel prepir z zabavnimi posledicami. Če je bilo prehudo, so domači za nekaj časa ukinili zabave. Pozimi so se zabavali tako, da so se po cesti iz Planine pod Golico sankali do Jesenic in potem odhajali nazaj peš. Ceste tedaj še niso plužili, saj po njej skoraj ni bilo prometa. V dolino so vozili le les in tako v snegu napravili »progo«. Avtor se spominja zabavnega dogodka iz leta 1969, ko so se vaški fantje odločili, da bodo pokosili Golico. Določili so primerno nedeljo, ekipo koscev in spremljevalno ekipo, v kateri so bila tudi dekleta. Podvig je bil zabaven in uspešen. V nadaljevanju avtor opiše tudi šege in navade ob košnji in spravilu sena, ko je bilo vedno obilo zabave in smeha. Dokument vsebuje tudi fotografijo zadnje košnje na Golici leta 1969, ki je last Francija Smoleja.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako smo se včasih igrali in zabavali, ki jo je napisala Edita Marija Aleš in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtorica se ...spominja, kako so v njenih mladih letih živeli, se igrali in zabavali na Blejski Dobravi. Na začetku prispevka opiše igre, s katerimi so si krajšali čas kot otroci. To so bile različne športne aktivnosti na prostem, pa tudi branje knjig iz krajevne knjižnice. V nadaljevanju opiše različne igre, ki so jih otroci igrali: kozo zbijat, ugibanje besed, skrivanje kamenčka, figure metat, ristanc, avion, gimnazijo. Spominja se tudi praznovanja materinskega dne 25. marca, ko so za mamo nabrali spominčice in uredili cvetlični aranžma kar na krožniku. Med vojno in po njej je izgubila oba starša in preselili so se na Jesenice. Tam so poleti hodili na bazen in v kino. V dvorani v Črni vasi na Blejski Dobravi je bil oder, kjer se je veliko dogajalo. Igrali so različne gledališke igre, nastopali so tamburaši, tam pa so tudi telovadili. Mlada se je poročila, imela otroke in se zaposlila. Mož je delal v mehanični delavnici železarne, kjer so organizirali druženje tudi za družine delavcev. Ona je bila zaposlena v tovarni cokel. Po poroki so imeli domače zabave. Spominja se letovanj v Pineti pri Novigradu in Crikvenici. Če so ostali doma, pa so hodili v hribe. Zanimivo je bilo praznovanje dneva žena 8. marca, ki ga avtorica posebej opiše na koncu prispevka. Dokument vsebuje tudi fotografije: izlet družin zaposlenih v mehanični delavnici Železarne Jesenice leta 1959, gledališka predstava z ansamblom na Blejski Dobravi leta 1952, na morski plaži Novigrada okoli leta 1960, družinski izlet pri Valvazorjevem domu leta 1956.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako smo se včasih zabavali, ki jo je napisala Ada Mareš Preželj in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtorica se spominja, kako ...so se zabavali na Hrušici, kjer je živela s starši. V dokumentu opiše, kako so hodili na veselice ne le plesat, temveč tudi opazovat dogajanje na plesišču. Veliko časa so preživljali v naravi in opazovali živali. Spominja se tudi, kako so hodili poslušat prvi radio, ki ga je eden od sosedov postavil na okensko polico. S starši so z vlakom odšli na družinski izlet na Belopeška jezera v Italiji. Posebno ji je ostal v spominu izlet na Bled, kjer so na sprehodu ob obali jezera srečali jugoslovanske prince Karadžordževiče. Mladi s Hrušice so hodili peš na Jesenice v kino, da so si lahko ogledali nove filme, če so dobili vstopnico. Po izgradnji kina na plavžu je bilo lažje, saj je bil kino bližje in tudi vstopnice niso tako hitro pošle. Ko se je zaposlila, je bil čas za kino le še v soboto popoldan. Mladi so v prostem času radi hodili v gore in avtorica se spominja, kako je z bratom odšla na Triglav. Med drugim tudi opiše, kako ji je bilo v zabavo zbiranje različnih keramičnih krožničkov in kamenčkov. Na koncu še obudi spomin na odhod na služenje vojaškega roka, ko so fantje s šopki v gumbnici hodili po vasi ter peli in vriskali. Dokument vsebuje tudi fotografijo nabornikov na Hrušici 26. Maja 1948, ki je last Ade Mareš Preželj.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kje so tiste Jesenice?, ki jo je napisal Mitja Volčič in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Gre za spomine novinarja Mitja Volčiča, ...rojenega Jeseničana, ki je po srečanju z nekdanjimi sošolci ob obletnici mature obudil spomine na Jesenice njegove mladosti. V uvodu avtor oriše srečanje in žalostno ugotovi, kako zelo se je njegovo rojstno mesto spremenilo in kako opustelo je ob vikendih. V nadaljevanju opiše dogajanje na devetih prizoriščih v mestu, kjer se je v preteklosti veliko zabavnega dogajalo. 1. KINO – PA ŠE RADIO PO VRHU Pod prvo točko avtor obudi svoje spomine na znani jeseniški kino, ki ga danes ni več. Opiše dvorano, kinooperaterja oziroma »kondukterja« in dogajanje v dvorani. 2. DELAVSKI DOM PRI JELENU Avtor opiše dogajanje Pri Jelenu, kjer sta bili dve dvorani in bife. V manjši dvorani so bile na ogled razstave in lutkovne prestave, v večji dvorani pa plesne vaje za mladino pod vodstvom plesnega mojstra Arčona. 3. KAZINA Pod to točko avtor opiše zabavno dogajanje v tovarniški restavraciji, kamor so po opravljenem delovniku zahajali delavci Železarne Jesenice, še zlasti radi po izplačilu plače. Zgornje nadstropje je bilo rezervirano za klub tehnikov in inženirjev. Na vrtu je bil prostor za veselice. 4. TVD PARTIZAN Tu avtor opiše drugi center mesta Jesenice, ki je še danes okoli Čufarjevega trga. Spominja se »fizkulturnega« doma, kjer je bila telovadnica, prostori za tabornike in prostor za namizni tenis. Omenja tudi plese, ki so jih organizirali v telovadnici, in se spominja pustnega karnevala, ki so ga organizirali Hruščani. 5. TEATER Pomemben steber jeseniške kulture in zabave je bilo gledališče, kjer so lokalni amaterski igralci dobili priložnost nastopa na odrskih deskah, občinstvo pa se je zabavalo ob ogledu dram, burk in komedij. 6. RADIO V tem podpoglavju opiše svoje spomine na začetke Radia Jesenice in svoj prispevek k programu. To je bila predvsem sodobna rokenrol glasba iz tujine in kasneje Mladinski radijski klub, ki ga je vodil enkrat na teden. 7. Avtor opiše železniško postajo na Jesenicah, ki je bila živahno prometno vozlišče in z restavracijo tudi shajališče. 8. KOROTAN IN POŠTA Pomembni družabni središči, ki ju omenja avtor, sta bila tudi hotela Korotan in Pošta, kjer so prirejali plese. 9. PRI MINCI IN ŠE KJE Svoj sprehod po družabnih stičiščih nekdanjih Jesenic avtor zaključi z opisom nekaterih dejavnosti s katerimi so si mladi Jeseničani krajšali čas, med drugim z obiskovanjem bazena na Ukovi, kjer je za red skrbela gospa Minca.
PDF
