Temperaturne razmere v mraziščih Komne Svetlin, Domen; Sinjur, Iztok; Ogrin, Matej
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2023
60
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Raznoliko površje gorskih pokrajin omogoča pestro topoklimo in velike gradiente meteoroloških in klimatoloških elementov, med katere uvrščamo tudi temperaturo zraka. Mrazišča gorskega sveta kažejo ...zaostrene temperaturne razmere s povečanimi amplitudami, zlasti zaradi izstopajočih najnižjih temperatur. Po letu 2004 je raziskovanje mrazišč v Sloveniji dobilo nov zagon, pretekle raziskave, ki so bile osredotočene zlasti na rastne pogoje, so dobile nadgradnjo na klimatološkem področju. Neprekinjene meritve v več mraziščih, ki so jih izvajali različni raziskovalci v okviru Slovenskega meteorološkega foruma, so privedle do obsežne količine podatkov in spoznanj o temperaturnih razmerah v mraziščih, ki jih podrobneje predstavljamo v tem prispevku. Poleg novih najnižjih izmerjenih temperatur v Sloveniji se je izkazalo, da so, glede na neposredno okolico, letne povprečne temperature sredogorskih mrazišč nižje do 3 °C, povprečne najnižje pa do 7 °C. Temperature pod −30 °C se v Sloveniji v zadnjih desetletjih pojavljajo izključno v mraziščih, v sredogorju to velja tudi za temperature pod −20 °C. Najvišje temperature v mraziščih pa so zelo podobne tistim izven njih, lahko so celo nekoliko višje.
V Julijskih Alpah, v gorah Zgornjega Posočja, je bilo v zadnjih dveh desetletjih in pol odkritih več planih najdišč kamnitih artefaktov, pripisanih mezolitiku. V članku predstavljamo dve najdišči ...kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju, med seboj oddaljeni 150 metrov: Leskovca I in II. Predstavljamo površinsko zbrane najdbe in rezultate arheološkega izkopavanja na Leskovci II. Zaradi odsotnosti organskih ostankov, ki bi jih lahko zanesljivo povezali s kamnitimi artefakti, je kulturno-kronološka opredelitev obeh najdišč možna le na podlagi tipo-tehnološke analize kamnitih artefaktov. Rezultat ni enoznačen, najdišči lahko pripadata končnemu paleolitiku (epigravetjenu) ali starejšemu mezolitiku (sovterjenu).
Bohinj je alpska kotlina na jugovzhodnem delu Julijskih Alp. Stalno je poseljena od starejše železne dobe, kolonizirali pa so jo ljudje iz Posočja zaradi bogatih nahajališč železove rude. ...Nastale so prve vasi v dolini z gospodarskim zaledjem v visokogorju, kot kažejo najdbe z Dolge planje na Prvem Voglu in Bošinke nad Dednim poljem. Keramika in ostanki temeljev koč nakazujejo možnost, da se je v tem času v visokogorju, poleg rudarjenja, začelo alpsko kmetovanje s sto- penjsko pašo iz vasi na visoka naravna travnata območja – planine, ki se je ohranilo vse do danes.
Na območju Triglavskega narodnega parka zasledimo poseben tip travnikov – grbinaste travnike. Zaradi človekove dejavnosti imajo grbinasti travniki ne le naravovarstveno, ampak tudi kulturno vrednost. ...Zato je od leta 2004 v Programu razvoja podeželja (PRP) vzpostavljen sistemski ukrep za ohranjanje grbinastih travnikov. Kmetje so za njihovo vzdrževanje upravičeni do izravnalnih plačil, a je ta podpora nizka, med manj poznanimi in zelo slabo uveljavljenimi. Uradni prostorski sloj grbinastih travnikov je, kljub terenski preveritvi in nadgradnji v letu 2021, necelovit in deloma pomanjkljiv. Namen članka je prikaz nove metode oziroma razvoja kvantitativnega postopka identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka. Omejitev postopka je, da ni neposredno uporaben za zaznavanje grbinastih travnikov brez naknadnega terenskega ali digitalnega pregleda. Z njegovo uporabo smo predstavili možnost učinkovite nadgradnje obstoječega uradnega prostorskega sloja grbinastih travnikov.
Gorska območja, zlasti zavarovana območja, so precej bolj občutljiva od nižinskih, saj so njihove nosilne sposobnosti manjše. Zlasti velik sezonski obisk je v doživljajsko pestrih predelih in ker ...pride večina turistov z lastnim prevozom, se negativni učinki prometa zgoščujejo. Pogosto prihaja do konfliktov med lokalnim prebivalstvom in turisti, hkrati se zmanjša tudi doživljajska pestrost teh območij, kar prispeva k zmanjšani ekonomski vrednosti, saj gre za turistična območja. Prispevek govori o načrtovanih in izvedenih projektih umirjanja prometa v slovenskem delu Julijskih Alp, s katerimi želijo lokalni deležniki zmanjšati negativne učinke prometa na gorsko naravo in nezadovoljstvo zaradi prometne gneče.
We conducted a phytosociological study of the communities hosting the rare and endangered fern Adiantum capillus-veneris in the foothills of the Julian Alps, in Karst and in Istria. Based on a ...comparison with similar communities elsewhere in the southern Alps (northern Italy) we classified most of the recorded stands into the syntaxa Eucladio-Adiantetum eucladietosum and -cratoneuretosum commutati. Releves from the southern Julian Alps, located in comparatively slightly colder and moister local climate and the dolomite bedrock are classified into the new subassociation -hymenostylietosum recurvirostri subass. nova. Stands with the abundant occurrence of the liverwort Conocephalum conicum, are classified in to the new subassociation -conocephaletosum conici subass. nova. Stands in conglomerate rock shelters along the Soča at Solkan are classified into the new association Phyteumato columnae-Adiantetum ass. nova, a community of transitional character between the classes Adiantetea capilli-veneris and Asplenietea trichomanis.
Fitocenološko smo raziskali združbe, v katerih v prigorju Julijskih Alp, na Krasu in v Istri uspeva redka in ogrožena praprot Adiantum capillus-veneris. Na podlagi primerjav s podobnimi združbami drugod v južnih Alpah (severna Italija) smo večino popisanih sestojev uvrstili v sintaksona Eucladio-Adiantetum eucladietosum in -cratoneuretosum commutati. Popise iz južnih Julijskih Alp, ki smo jih naredili v nekoliko hladnejšem in bolj vlažnem krajevnem podnebju in na dolomitni podlagi uvrščamo v novo subasociacijo -hymenostylietosum recurvirostri subass. nova. Sestoje, kjer je obilno uspeval jetrenjak Conocephalum conicum, smo uvrstili v novo subasociacijo -conocephaletosum conici subass. nova. Sestoje v konglomeratnih spodmolih ob Soči pri Solkanu uvrščamo v novo asociacijo Phyteumato columnae-Adiantetum ass. nova, saj kažejo na stik združb dveh razredov Adiantetea capilli-veneris in Asplenietea trichomanis.
Based on comparisons between similar communities in northeastern Italy, southern Austria, central and southeastern Slovenia, and western Croatia, we classified black hornbeam and flowering ash ...phytocoenoses on steep rocky sites in the beech forest belt in northwestern and western Slovenia into the association Fraxinio orni-Ostryetum Aichinger 1933 and described its new subassociation -phyteumatetosum columnae in the foothills of the Julian Alps and in the northern part of the Dinaric Alps. Black hornbeam and flowering ash stands on steep shady slopes with a higher proportion of diagnostic species of beech and spruce forests are classified into the new association Rhododendro hirsuti-Ostryetum Franz ex Dakskobler, ass. nov. hoc loco, new subassociation -mercurialietosum perennis and the provisional variant var. Hemerocallis lilioasphodelus whose stands are floristically rather similar to the stands of the association Hemerocallido-Ostryetum.
Na podlagi primerjav s podobnimi združbami v severovzhodni Italiji, južni Avstriji, osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter zahodni Hrvaški smo fitocenoze črnega gabra in malega jesena na strmih skalnatih rastiščih v pasu bukovih gozdov v severozahodni in zahodni Sloveniji uvrstili v asociacijo Fraxinio orni-Ostryetum Aichinger 1933 in v prigorju Julijskih Alp in v severnem delu Dinarskega gorstva opisali njeno novo subasociacijo -phyteumatetosum columnae. Sestoje črnega gabra in malega jesena na strmih osojnih pobočjih z večjim deležem diagnostičnih vrst bukovih in smrekovih gozdov uvrščamo v novo asociacijo Rhododendro hirsuti-Ostryetum Franz ex Dakskobler, ass. nov. hoc loco in v novo subasociacijo -mercurialietosum perennis ter v provizorno varianto var. Hemerocallis lilioasphodelus, katere sestoji so floristično precej podobni sestojem asociacije Hemerocallido- Ostryetum.
This paper provides phytosociological tables that describe scrub and forest communities with Alnus viridis in the Slovenian Alps. We described three new associations: Rhododendro hirsuti-Alnetum ...viridis (a green alder community on calcareous bedrock in the Eastern and Southeastern Alps), Huperzio selagi-Alnetum viridis (a green alder community in the silicate rocks under Mt. Komen in the eastern Savinja Alps) and Alno viridis- Sorbetum aucupariae (a successional stage of mountain ash and green alder on potential beech sites in the foothills of the southern Julian Alps; similar stages are known also elsewhere in the Alps), and presented additional three associations (Polysticho lonchitis-Fagetum, Rhodothamno-Laricetum and Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo) whose stands comprise green alder.
V članku s fitocenološkimi tabelami opisujemo grmiščne in gozdne združbe, v katerih v slovenskih Alpah uspeva vrsta Alnus viridis. Opisali smo tri nove asociacije: Rhododendro hirsuti-Alnetum viridis (združba zelene jelše na karbonatni podlagi v vzhodnih in jugovzhodnih Alpah), Huperzio selagi-Alnetum viridis (združba zelene jelše v silikatnem skalovju pod goro Komen v vzhodnih Savinjskih Alpah) ter Alno viridis-Sorbetum aucupariae (sukcesijski stadij jerebike in zelene jelše na potencialno bukovih rastiščih v prigorju južnih Julijskih Alp, podobne stadije poznajo tudi drugod v Alpah) ter predstavili še tri druge asociacije (Polysticho lonchitis-Fagetum, Rhodothamno-Laricetum in Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo), v čigar sestojih uspeva zelena jelša.
Članek kritično presoja poskus enostranske geotektonske interpretacije geomorfološkega razvoja Doline Triglavskih jezer v Julijskih Alpah (Šmuc, Rožič, 2009). Slednja namreč skuša zanikati večji ...pomen ledeniške erozije pri oblikovanju te doline, temveč daje absolutno prednost sistemu prelomov in njihovi aktivnosti. Namen tega prispevka je opozoriti na prezrte visokogorske ledeniškoerozijske pojave in dejavnike, brez katerih je razumevanje tega območja pomanjkljivo.
The Triglav Glacier lies on the southeast edge of the Alps, in the Julian Alps below Mount Triglav, Slovenia’s highest peak. Its upper edge lies at 2,500 m. The glacier has been regularly measured, ...observed, and studied since 1946 by the Anton Melik Geographical Institute at ZRC SAZU. When measurements began it covered 14.4 ha, but today it covers less than half a hectare. The glacier no longer has all glacial features. Thus one may only speak of a glacier because of its past, when it clearly had the basic features of an alpine glacier. Analysis of the geomorphic forms of the Triglav Mountains allows reconstruction of past glaciation. Moraine deposits above the upper edge of Mount Triglav’s North Wall indicate the glacier’s extent during the Little Ice Age. When this ended in the nineteenth century, visits to the Triglav Mountains started increasing, and so there are many written and pictorial sources available from this time.