The monograph ('Home and Work on Farms: The Study of Generations and Gender Relationships') consists of eight thematically related chapters discussing ‘home and work’ in the farm population. The ...authors interpret some basic results of empirical research on generations and gender relations on farms through the review and analysis of some strategic national documents on farming development in Slovenia and domestic and foreign studies on the issue.
V prispevku so predstavljeni razvojni trendi v slovenskem kmetijstvu na podlagi statističnih podatkov popisa prebivalstva v letu 1991 in popisa kmetijstva v letu 2000. Predstavljena so predvidevanja ...o trendih gibanja števila kmetij ter razvoju velikostne, socio-ekonomske in proizvodne strukture kmetij po letu 2010. Razvojni scenarij predvideva nadaljnje zmanjševanj števila kmetij in ob tem povečevanje njihove velikosti, ki pa bo še vedno daleč pod EU povprečjem. Ravno tako se predvideva oblikovanje štirih skupin kmetij: čiste profesionalne kmetije, klasične mešane kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo in dopolnilne kmetije.
Analiza prisotnosti stročnic v kolobarju slovenskih ekoloških kmetij temelji na anketah, poslanih 30-im gospodarjem ekoloških kmetij konec leta 2002 in 2004 in na preučitvi sestave kolobarja na treh ...ekoloških kmetijah na Gorenjskem v obdobju 2001 do 2004. Rezultati anket kažejo, da je večini kmetov znan pomen stročnic pri ohranjanju in izboljšanju rodovitnosti tal, kljub temu pa stročnicam pri sestavi njivskih kolobarjev ne namenjajo pozornosti zaradi nepoznavanja vrst in tehnologije pridelave na njivi ter neznanja pri uporabi zrnja in zelinja za prehrano ljudi in živali. S preučitvijo sestave štiriletnih njivskih kolobarjev na treh ekoloških kmetijah je bilo ugotovljeno, da je delež okopavin v kolobarju na kmetiji A 48 %, na kmetiji B 57 % in na kmetiji C 41 %, kar v primerjavi z norfolkškim kolobarjem presega ustrezen 25-odstotni delež okopavin, nasprotno pa je delež žit v kolobarjih teh kmetij veliko manjši od ustreznih 50 % in sicer na kmetiji C jih je 34 %, na kmetiji A 29 %, na kmetiji B pa komaj 18 %; od stročnic so v njivskem kolobarju le detelje v mešanicah s travami (kmetija A 23 %, kmetija B 25 %, kmetija C 41 %), kar pomeni, da imata kmetiji A in B v kolobarju pomembno manj stročnic, ki bi morale v čistem posevku pokrivati 25 % zemljiščV predlogu izboljšanih kolobarjev je večji delež žit in manjši delež okopavin ter setev stročnic v smeri čistih posevkov detelj in debelo zrnatih stročnic za krmo živali v čistih posevkih (grah, soja) in v mešanih posevkih (ovsiga), ekološki kmetje pa bi morali razmisliti tudi o širjenju debelo zrnatih stročnic za prehrano ljudi iz gredic na njive.
Obvezni del kozolca je “hlapec” – lesena priprava v obliki stola, ki se jo obesi na “late”. Hlapec je omogočal, da se je seno lahko pospravilo tudi na najvišje “late” v oknu ali “štantu” kozolca.
Na fotografiji je prikazana gradnja stanovanjskega bloka ob Taborski cesti z banko in zavarovalnico v pritličju. V ozadju ob kozolcu na drugi strani Adamičeve ceste se vidi Podejžarjeva hiša, ki je ...danes ni več. Na njenem mestu stojijo stanovanjski bloki. Na hribu v ozadju stoji zdravstveni dom.
Po naročilu gospodarja Valentina Rožiča je kozolec postavil tesar Valentin Cerar iz Stegen. Zasnovan je kot dvojni kozolec toplar. Vitki leseni stebri stojijo na betonskih podstavkih. Roke, ki ...povezujejo stebre s prečnim veznim tramom, so rahlo usločene in na sredi poudarjene z izrezanimi okraski. Na prečni vezni tram je pritrjena deščica z vrezano letnico 1914 ter začetnicama takratnega gospodarja. Čelne in prečne brane so gosto mrežene s trami. Dvokapna strma streha s čopoma je že od izgradnje pokrita z opečno kritino. Na brani, ki je obrnjena proti hlevu, je vgrajena odprtina z vrati. Ob kozolcu so leta 1939 izkopali vodnjak, v katerega so napeljali vodo s kozolca. Vodo iz vodnjaka so uporabljali v hlevu in hiši s pomočjo prostega pada. V bližini kozolca stoji stari hlev s podom. Hlev in pritličje poda sta zidana iz kamenja, pod pa je lesen. Star je več kot 100 let in ustreza takratnemu načinu gradnje.
Sredi Spodnjega Tuštanja stoji kozolec na kozla, ki ga cesta ločuje od gospodarskega in bivalnega poslopja. Postavili so ga leta 1941. Na mestu sedanjega kozolca je včasih stal starejši na plašč. ...Kozolec ima dva para oken, ki imata na sprednji strani dograjena dva enojna kozolca. Nesorazmerna dvokapna streha je delno prekrita z opečnim zareznikom ter delno z valovito betonsko kritino. Nosilni stebri stojijo na betonskih podstavkih.
Zasnovan je kot dvojni kozolec toplar s podaljškoma v par enojnih kozolcev. Po naročilu takratnega gospodarja so ga tesarji postavili leta 1863 kot dvajsetega po vrsti. Masivni leseni stebri stojijo ...na kamnitih podstavkih. S prečnim tramom jih povezujejo v rahlo usločenem loku oblikovane podporne ročice. V desni masivni steber je vrezana letnica 1863 ter številka kozolca. Mreženje s trami je srednje gosto, kar ustreza takratnemu načinu gradnje. V zahodni čelni brani je vgrajena odprtina z vrati. Strmo dvokapno streho s čopoma, krito s slamo, je okrog leta 1970 zamenjala strma dvokapna streha krita z betonsko kritino.
Na severni strani hleva stoji dvojni kozolec toplar z dvema paroma oken. Masivni leseni stebri stojijo na betonskih podstavkih. Čelne in prečne brane so redko mrežene s trami. Roke, ki povezujejo ...stebre s prečnim in veznim tramom, so majhne in ravne ter na sredi malo oblikovane. Strmo dvokapno streho s čopoma, krito s slamo je okoli leta 1975 zamenjala dvokapna streha, krita s salonitno kritino. Na čelni brani, ki je obrnjena proti hlevu, je odprtina za vrata. Danes ima kozolec v nadstropnem delu shrambo za stara kmečka orodja, v spodnjem delu pa shrambo žaganja za nastilj konjev.
PDF
