The monograph ('Home and Work on Farms: The Study of Generations and Gender Relationships') consists of eight thematically related chapters discussing ‘home and work’ in the farm population. The ...authors interpret some basic results of empirical research on generations and gender relations on farms through the review and analysis of some strategic national documents on farming development in Slovenia and domestic and foreign studies on the issue.
V prispevku so predstavljeni razvojni trendi v slovenskem kmetijstvu na podlagi statističnih podatkov popisa prebivalstva v letu 1991 in popisa kmetijstva v letu 2000. Predstavljena so predvidevanja ...o trendih gibanja števila kmetij ter razvoju velikostne, socio-ekonomske in proizvodne strukture kmetij po letu 2010. Razvojni scenarij predvideva nadaljnje zmanjševanj števila kmetij in ob tem povečevanje njihove velikosti, ki pa bo še vedno daleč pod EU povprečjem. Ravno tako se predvideva oblikovanje štirih skupin kmetij: čiste profesionalne kmetije, klasične mešane kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo in dopolnilne kmetije.
Analiza prisotnosti stročnic v kolobarju slovenskih ekoloških kmetij temelji na anketah, poslanih 30-im gospodarjem ekoloških kmetij konec leta 2002 in 2004 in na preučitvi sestave kolobarja na treh ...ekoloških kmetijah na Gorenjskem v obdobju 2001 do 2004. Rezultati anket kažejo, da je večini kmetov znan pomen stročnic pri ohranjanju in izboljšanju rodovitnosti tal, kljub temu pa stročnicam pri sestavi njivskih kolobarjev ne namenjajo pozornosti zaradi nepoznavanja vrst in tehnologije pridelave na njivi ter neznanja pri uporabi zrnja in zelinja za prehrano ljudi in živali. S preučitvijo sestave štiriletnih njivskih kolobarjev na treh ekoloških kmetijah je bilo ugotovljeno, da je delež okopavin v kolobarju na kmetiji A 48 %, na kmetiji B 57 % in na kmetiji C 41 %, kar v primerjavi z norfolkškim kolobarjem presega ustrezen 25-odstotni delež okopavin, nasprotno pa je delež žit v kolobarjih teh kmetij veliko manjši od ustreznih 50 % in sicer na kmetiji C jih je 34 %, na kmetiji A 29 %, na kmetiji B pa komaj 18 %; od stročnic so v njivskem kolobarju le detelje v mešanicah s travami (kmetija A 23 %, kmetija B 25 %, kmetija C 41 %), kar pomeni, da imata kmetiji A in B v kolobarju pomembno manj stročnic, ki bi morale v čistem posevku pokrivati 25 % zemljiščV predlogu izboljšanih kolobarjev je večji delež žit in manjši delež okopavin ter setev stročnic v smeri čistih posevkov detelj in debelo zrnatih stročnic za krmo živali v čistih posevkih (grah, soja) in v mešanih posevkih (ovsiga), ekološki kmetje pa bi morali razmisliti tudi o širjenju debelo zrnatih stročnic za prehrano ljudi iz gredic na njive.
Obvezni del kozolca je “hlapec” – lesena priprava v obliki stola, ki se jo obesi na “late”. Hlapec je omogočal, da se je seno lahko pospravilo tudi na najvišje “late” v oknu ali “štantu” kozolca.
Na fotografiji je prikazana gradnja stanovanjskega bloka ob Taborski cesti z banko in zavarovalnico v pritličju. V ozadju ob kozolcu na drugi strani Adamičeve ceste se vidi Podejžarjeva hiša, ki je ...danes ni več. Na njenem mestu stojijo stanovanjski bloki. Na hribu v ozadju stoji zdravstveni dom.
Na pogorišču prejšnjega kozolca toplarja, ki so ga zažgali otroci, je dal leta 1910 takratni gospodar Martin Učakar postaviti nov kozolec toplar. Stoji na vzhodni strani kmetije ter s stanovanjsko ...hišo in hlevom zapira veliko dvorišče. Zasnovan je kot dvojni kozolec toplar z dvema paroma oken. Masivni nosilni stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Roke, ki povezujejo stebre s prečnim veznim tramom, so rahlo usločene. V prečni vezni tram je vrezana letnica 1910, črki M in A na levi ter črka U na desni strani. Čelne brane so gosto mrežene s trami. V čelni in zahodni prečni brani sta narejeni odprtini z vrati. Dvokapna strma streha s čopoma je krita z opečno kritino. Kozolec je zelo dobro vzdrževan.
Zasnovan je kot dvojni kozolec toplar s podaljškoma v par enojnih kozolcev. Po naročilu takratnega gospodarja so ga tesarji postavili leta 1863 kot dvajsetega po vrsti. Masivni leseni stebri stojijo ...na kamnitih podstavkih. S prečnim tramom jih povezujejo v rahlo usločenem loku oblikovane podporne ročice. V desni masivni steber je vrezana letnica 1863 ter številka kozolca. Mreženje s trami je srednje gosto, kar ustreza takratnemu načinu gradnje. V zahodni čelni brani je vgrajena odprtina z vrati. Strmo dvokapno streho s čopoma, krito s slamo, je okrog leta 1970 zamenjala strma dvokapna streha krita z betonsko kritino.
Na mestu prejšnjega, delno pogorelega, kozolca je lastnik Ignac Cerar leta 1906 postavil največji kozolec v vasi. V prečni vezni tram je vrezana letnica 1906 in začetnice gospodarja. Podporne roke ...so masivne ter rahlo ukrivljene. Masivni stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Zasnovan je kot kozolec toplar s tremi pari oken. Čelne brane so bolj gosto mreže s trami kot prečne. Streha je strma dvokapnica s čopoma, pokrita z opečno kritino. Kozolec je zelo dobro ohranjen.
Na zahodni strani nekdanjega Mecetovega mlina ob potoku Rača stoji obnovljen kozolec na kozla. Nosilni leseni stebri stojijo na betonskih podstavkih. Kozolec ima en par oken in na zahodni strani ...dograjen enojni kozolec. Na strani, ki je obrnjena proti mlinu, je bila vgrajena odprtina. Roki, ki povezujeta stebra s prečnim veznim tramom na vzhodni strani, sta kratki in rahlo usločeni, na zahodni strani sta roki kratki ter ravni. Nesorazmerna dvokapna streha je bila do decembra 2009 prekrita z delno opečnim zareznikom ter delno betonsko kritino. Po naročilu sedanjega lastnika so krovci obnovili ostrešje ter ga na novo prekrili z škriljem. Glede na večkratno obnovo kozolca je možno, da je star okrog 100 let.
PDF
