Omahnov kozolec ima zelo zanimivo zgodovino. Leta 1923 so ga skupaj s parcelo, na kateri je stal, kupili od Kovičeve kmetije ter ga prestavili na sedanje mesto. Celotno sprednjo čelno stran in ...zadnjo so prestavili v enem kosu. Sedanji gospodar je zamenjal prečni vezni tram na vzhodni strani skupaj s čelno brano. Dvokapna strma streha s čopoma je krita s salonitnimi ploščami. Čelne brane so gosto mrežene s trami, vzdolžne pa srednje gosto. Podporne roke, ki povezujejo masivne stebre s prečnim veznim tramom, so rahlo ukrivljene. Glede na način gradnje sklepamo, da je bil postavljen med leti 1850 in 1870. Sedaj nosilni stebri stojijo na betonskih podstavkih. Kozolec je lepo vzdrževan.
Sredi Spodnjega Tuštanja stoji kozolec na kozla, ki ga cesta ločuje od gospodarskega in bivalnega poslopja. Postavili so ga leta 1941. Na mestu sedanjega kozolca je včasih stal starejši na plašč. ...Kozolec ima dva para oken, ki imata na sprednji strani dograjena dva enojna kozolca. Nesorazmerna dvokapna streha je delno prekrita z opečnim zareznikom ter delno z valovito betonsko kritino. Nosilni stebri stojijo na betonskih podstavkih.
Majhno dvorišče na vzhodni strani zapira kozolec. Zasnovan je kot kozolec toplar z dvema paroma oken. Po naročilu takratnega gospodarja Franca Močilnikarja so ga leta 1929 postavili Gričarjevi ...tesarji iz Prikrnice. Masivni leseni stebri stojijo na betonskih podstavkih. V prečni vezni tram je vrezana letnica 1929 in inicialki M in F. Čelne in prečne brane so gosto mrežene s trami. Ti so v brane že pritrjeni z žeblji. V čelni brani je vgrajena odprtina z vrati. Roke, ki povezujejo stebre s prečnimi veznimi trami, so rahlo ukrivljene. Kozolec ima dvokapno streho s čopoma. Prvotno slamnato streho so okrog leta 1960 zamenjali z betonsko kritino.
Po naročilu takratnega gospodarja sta ga leta 1954 postavila tesarja Tič in Kolomč iz Javoršice. Zasnovan je kot kozolec na kozla z enim parom oken in s podaljškom enojnega kozolca. Leseni nosilni ...stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Stebra na južni strani sta manjša. Roke, ki povezujejo stebre s prečnima veznima tramovoma, so ravne ter srednje dolge. Na vzhodni čelni brani je vgrajena odprtina z vrati. Nesorazmerna dvokapna streha je prekrita z opečno kritino.
Desetinar je dvojni kozolec – toplar, ki je po oceni nastal v 30. letih 19. stoletja. Kozolec ima dva para oken, nosilni stebri stojijo na kamnitih in betonskih podstavkih. Roke, ki povezujejo ...stebre s prečnim veznim tramom, so rahlo usločene. Čelni brani sta bolj redko mreženi s tramiči in na mestu osrednjega hodnika je na obeh straneh širok vhod, zaprt z vrati. Po imenu desetinar lahko sklepamo, da je bil prvotno namenjen shranjevanju dajatev, ki so jih podložniki prinašali prav pod kozolec. Ta namreč stoji ob poti, ki vodi do zunanjega grajskega dvorišča, ki je bil najprimernejši za prevzem obveznih okoliških dajatev.
Na severni strani hleva stoji dvojni kozolec toplar z dvema paroma oken. Masivni leseni stebri stojijo na betonskih podstavkih. Čelne in prečne brane so redko mrežene s trami. Roke, ki povezujejo ...stebre s prečnim in veznim tramom, so majhne in ravne ter na sredi malo oblikovane. Strmo dvokapno streho s čopoma, krito s slamo je okoli leta 1975 zamenjala dvokapna streha, krita s salonitno kritino. Na čelni brani, ki je obrnjena proti hlevu, je odprtina za vrata. Danes ima kozolec v nadstropnem delu shrambo za stara kmečka orodja, v spodnjem delu pa shrambo žaganja za nastilj konjev.
Po izročilu so ga postavili leta 1893 Gričarjevi tesarji iz Prikrnice. Zasnovan je kot kozolec toplar z dvema paroma oken. Masivni leseni stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Čelne in prečne brane ...so gosto mrežene s trami. Ti so na čelnih branah pritrjeni s kovanimi žeblji, na prečnih z lesenimi. Roke, ki povezujejo stebre s prečnimi veznimi tramovi, so ukrivljene. Streha je dvokapna, strma z dvema čopoma. Prvotno slamnato streho je okoli leta 1940 zamenjala opečnata kritina. Okoli leta 1970 so kritino delno zamenjali z betonsko. Na čelni brani, obrnjeni proti hlevu, je pred hodnikom vgrajen “gank” ter odprtina s preklado v obliki četrtine kroga, na kateri je letnica 1893.
Na zelo lepi in izraziti legi nad zaselkom Podkraj stoji eden najstarejših kozolcev v vasi. Pri kozolcu se odpre razgled proti Julijskim in Kamniško-Savinjskim Alpam ter razgled nad vasema Zgornji ...in Spodnji Tuštanj. Zasnovan je kot kozolec toplar z dvema paroma oken. Leseni masivni nosilni stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Roke, ki povezujejo stebre s prečnimi veznimi trami, so dolge in ravne. Osrednji hodnik zapirajo vzdolžne in prečne brane, ki imajo vgrajeno redko mrežo tramov. Streha je strma, dvokapna s čopoma in krita z opečno kritino. Prvotno slamnato streho so leta 1950 zamenjali z opečno kritino. Zanimivost je, da je tega leta lastnik za štiri kubične metre drv dobil 800 opečnatih strešnikov. Kozolec stoji v smeri vzhod-zahod. Na zahodni čelni brani je odprtina za vrata. Po načinu gradnje lahko sklepamo, da je bil postavljen okrog leta 1850.
Po naročilu gospodarja Valentina Rožiča je kozolec postavil tesar Valentin Cerar iz Stegen. Zasnovan je kot dvojni kozolec toplar. Vitki leseni stebri stojijo na betonskih podstavkih. Roke, ki ...povezujejo stebre s prečnim veznim tramom, so rahlo usločene in na sredi poudarjene z izrezanimi okraski. Na prečni vezni tram je pritrjena deščica z vrezano letnico 1914 ter začetnicama takratnega gospodarja. Čelne in prečne brane so gosto mrežene s trami. Dvokapna strma streha s čopoma je že od izgradnje pokrita z opečno kritino. Na brani, ki je obrnjena proti hlevu, je vgrajena odprtina z vrati. Ob kozolcu so leta 1939 izkopali vodnjak, v katerega so napeljali vodo s kozolca. Vodo iz vodnjaka so uporabljali v hlevu in hiši s pomočjo prostega pada. V bližini kozolca stoji stari hlev s podom. Hlev in pritličje poda sta zidana iz kamenja, pod pa je lesen. Star je več kot 100 let in ustreza takratnemu načinu gradnje.
Na rojstni domačiji moje mame Zofija Okorn (por. Slemenjak) je bil v hlevu vedno par konjev, s katerimi so vozili les s Pohorja. S konjsko vprego, ko še ni bilo traktorjev, so nekoč orali polja, ...spravljali seno, vlačili les iz gozda in še in še … Na veliki kmetiji z lepim številom glav živine v hlevu je bil staršem v pomoč hlapec Albin, ki je zelo lepo skrbel za živali, a konji so mu bili le najljubši. Posestvo je od staršev prevzel brat Tone.Na fotografiji od leve: Sonja Slemenjak (por. Blažič), Breda Slemenjak (por. Šter), Ivanka Slemenjak (por. Kovče), Tone Slemenjak (fantič obrnjen proti kobili), hlapec Albin ter kobila Merza.Prispevala: Breda Šter
