Uvod: Medicinske sestre v enotah intenzivnih terapij se soočajo z zahtevnostjo zdravstvene oskrbe kritično bolnih pacientov. Namen raziskave je bil ugotoviti etične dileme, ki se pojavljajo pri ...izvajanju zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije.Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene literature. Vključena je bila literatura iz obdobja od 2007 do 2017. Pregled zajema naslednje baze: COBIB.SI, CINAHL in PubMed. Iskanje je potekalo z uporabo ključnih besed: »etične dileme«, »medicinske sestre«, »etična načela«, »kritično bolni pacienti«, »zdravstvena nega v intenzivni terapiji« v slovenskem in angleškem jeziku. Iz iskalnega nabora 78 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 14 člankov. Izvedena je bila vsebinska analiza spoznanj raziskav.Rezultati: Medicinske sestre med najbolj pogostimi etičnimi dilemami navajajo dileme v povezavi z zdravljenjem in aktivnostmi zdravstvene nege, organizacijo zdravstvene oskrbe in paliativno oskrbo. Med najbolj pogostimi etičnimi načeli navajajo neškodljivost, dobronamernost in avtonomijo kritično bolnih pacientov.Diskusija in zaključek: Ugotovitve raziskave prispevajo k prepoznavanju najbolj pogostih etičnih dilem pri izvajanju zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije. Pomembno bi bilo podrobneje raziskati posamezne etične dileme medicinskih sester, ki se pojavijo v času izvajanja zdravstvene nege pri kritično bolnih pacientih.
Uvod: Uporaba glasbe v terapevtske namene je neinvazivna intervencija, ki v bolnišničnem okolju lahko ugodno vpliva na pacientovo psihofizično stanje, vendar v vsakdanji obravnavi pacientov ni ...uveljavljena. Zato je bil namen raziskave preučiti uporabo in učinkovitost glasbene terapije glede na doživljanje bolečine ali stresa pri pacientih, hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije.Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect, Wiley Online Library z uporabo ključnih besed v angleškem jeziku »music therapy«, »intensive care unit«, »stress«, »anxiety«, »pain« ter upoštevanjem vključitvenihin izključitvenih kriterijev. Potek pregleda literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Kakovost raziskav, vključenih v končno analizo, je bila ocenjena s pomočjo orodja Scottish Intercollegiate Guidelines Network. Rezultati so sintetizirani z uporabo metode analize vsebine.Rezultati: Izmed 749 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 13 raziskav. Raziskave kažejo učinkovitost glasbene terapije pri lajšanju bolečin, poglobitvi sedacije, uravnavanju fizioloških parametrov ter zmanjšanju strahu in anksioznosti pri hospitaliziranih pacientih v enotah intenzivne terapije.Diskusija in zaključek: Glasbena terapija je v medsebojnem dopolnjevanju s farmakološkimi ukrepi primerna intervencija za obvladovanje bolečine in stresa. Primanjkuje dokazov o optimalnem trajanju, zvrsti glasbe in načinu izvajanja glasbene terapije za doseganje najboljših rezultatov.