Z namenom proučevanja možnosti vključitve klavnih lastnosti v napoved plemenske vrednosti pri prašičih smo ocenili komponente variance za lastnosti, ki se za ocenitev odstotka mesa v prašičjem trupu ...merijo na klavni liniji ter za lastnosti šunke. V analizo smo zajeli 2167 pitancev (1046 kastratov in 1121 svinjk) z znanim poreklom. Pitanci so bili skupinsko vhlevljeni s krmljenjem po volji v proizvodnih razmerah na farmi Nemščak. Zaklani so bili med aprilom 1999 in decembrom 2000. Komponente variance smo ocenili z enolastnostnimi modeli po metodi omejene največje zanesljivosti (REML). V sistematski del modelov smo vključili vpliv spola, genotipa in sezone (leto-mesec) kot vplive z nivoji ter maso toplih polovic ali starost ob zakolu kot linearni regresiji, v naključni del pa vpliv živali. Ocene heritabilitet so bile srednje do visoke; za maso toplih polovic (0,32), za meritev M (0,41), ki je najkrajša razdalja med prednjim koncem m. gluteus medius in zgornjim robom hrbteničnega kanala, za meritev S (0,45), ki je najtanjša debelina podkožnega maščobnega tkiva s kožo nad m. gluteus medius, za odstotek mesa (0,46), za maso mesa (0,38), za maso šunke (0,32), za maso kože s podkožno maščobo šunke (0,47), za maso mesa in kosti šunke (0,41), ter dnevni prirast mase toplih polovic (0,32) in dnevni prirast mase mesa (0,38). Poleg heritabilitet so bile velike tudi aditivne genetske variance. Za vključitev v selekcijski program bi na podlagi ocen predlagali odstotek mesa in maso kože s podkožno maščobo šunke.
V obdobju 5 let smo spremljali kemijski sestav hmelja kultivarjev Aurora in Bobek obranega v času tehnološke zrelosti in naravno (v hmeljišču na rastlini) posušenega hmelja, obranega koncem novembra, ...oziroma v začetku decembra. Vpliv kemijskih sprememb hmeljnih smol, ter količine eteričnega olja in njegove sestave smo ugotavljali na pivu proizvedenem v pilotni varilnici. Izsledki kažejo, da pozno obiranje tako imenovanega 'ledenega hmelja' vpliva na intenzivnejšo barvo pivine in piva, na zmanjšano vsebnost polifenolov in antocianogenov, na boljši izkoristek alfa kislin in na senzorično oceno piva.
Avtor se v svojem prispevku na podlagi opazovanja dogajanja na naših cestah sprašuje, ali imajo vozniki osebnostne lastnosti, na katerih temelji varnost in kultura v prometu. Dober voznik mora imeti ...senzorne lastnosti, ki mu omogočajo psihomotorično koordiniranje vozila, intelektualno-spoznavne lastnosti, ki so pomembne za reševanje problemov v novih in nepoznanih okoliščinah, in emocionalno-motivacijske lastnosti, ki določajo voznikovo zrelost. Avtor zagovarja stališče, da bi pri vzgoji in izobraževanju voznikov morali bolj poudarjati razvijanje teh lastnosti, ki so zelo pomembne za varno vožnjo in voznikovo vedenje v prometu, jim redlaga tudi nekaj učnih in vzgojnih oblik, s katerimi bi voznik pridobil potrebne osebnostne lastnosti. Avtor uvede pojem filozofije vožnje kot nujno potrebne vzgojne kategorije pri usposabljanju voznikov.
PDF