Medijsko orientirana sistemska obravnava literature daje zadovoljiv odgovor na vprašanje, kako bi bilo mogoče v literarnem raziskovanju še rešiti razkorak med esencializmom in relativizmom in zajeti ...različne vidike literature. Da bi ujeli estetsko in družbeno-zgodovinsko dimenzijo literature, je treba najprej ustrezno definirati nosilce literarnih akcij in tekst. Ključen je še pojem medija, ki vključuje semiotične komunikacijske instrumente, tehnologije, socialne ustanove z vplivom ekonomskih, pravnih, političnih, ideoloških, kulturnih idr. redov. Na tej podlagi predlagamo konkretno vsebinsko analizo, ki naj pomaga opredeliti razmerje med tekstom in kontekstom.
Prispevek evidentira pogostejše trivialne žanre na Slovenskem, ki jih analizira v luči slovenske postmoderne. Za to obdobje značilno literarnokritiško naklonjenost žanrom, ki jo spremljajo trditve o ...stemljivosti nekaterih žanrov in avtorjev, preverja na pogostejših žanrih: detektivki in kriminalki, znanstveni fantastiki in grozljivki ter ljubezenskem romanu.
Od teme k jeziku Juraj VANKO
Slavistična revija,
04/2001, Letnik:
49, Številka:
4
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pri interpretaciji jezika literarnega besedila je treba vnovič odpreti vprašanje hermenevtike, torej vprašanje o razumevanju njegovega pomena in smisla. V razpravi izhajamo s stališča, da besedilo ...vsebuje takšne konstruktivne semantične prvine, katerih odkritje vodi k osvetlivi sporočanjskega namena in smisla besedila. Drugi namen tega prispevka je prikaz koncepcije slovaških predstavnikov teorije literarne komunikacije.
Spor med kontekstualisti in nekontekstualisti v nekaterih središčih univerzitetnega ukvarjanja s književnostjo nakazuje, da se v sodobnem metodološkem pluralizmu perpetuira antinomija med historizmom ...prvega in imanentizmom drugega vzorca vesedilnosti. Zdi se, da omogoča "obrobni" položaj slovenski literarni vedi odgovarjati na to zagato z vpeljevanjem teorije literarnega diskurza, teorije in zgodovine ustvarjalnega subjekta ali denomo intenzivnejše hermenevtične prakse. Na osnovi eksplicitnih navezav teh projektov na Bahtina članek pretresa aktualnost metode, s katero se je ruski mislec svojčas soočal s konstitutivno antinomijo med zunanjimi in notranjimi pristopi in tako prevpraševal sama izhodišča literarne vede.
Empirična literarna znanost je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začrtala novo smer v literarni vedi, utemeljeno na zahtevah po preseganju hermanevtičnih metod in po upoštevanju znanstvenih ...meril, kakršna veljajo za družboslovne in naravoslovne discipline. Ti zahtevi sta ostali v ospredju do danes, vendar je prva sčasoma izgubljala ostrino. Pripravljenost na sprejemanje nekaterih hermenevtičnih tradicij se kaže tako na teoretični ravni, ki se je razvijala v znamenju radikalnega konstruktivizma in sistemske teorije, kot tudi na ravni posameznih empiričnih študij. Najnovejša prizadevanja po umestitvi empirične literarnoznanstvene paradigme v kontekst t. i. medijske znanosti dajejo povezovalnim težnjam nov teoretični okvir. Razprava se ukvarja z nekaterimi konceptualnimi vidiki tega procesa in poskuša nakazati smer, ki bi lahko privedla do utrditve položaja empirične literarne znanosti v aktualnem družbenem in znanstvenem prostoru
Članek se kritično opredeljuje do angloameriške rabe pojma short story kot zbirnega pojma za celotno področje kratke proze. Ob delnem opiranju na nemško literarno vedo, ki skuša jasno razločevati med ...novelo in kratko zgodbo, skuša pokazati, da se v območju tega, kar zajema ameriški pojem short story, oblikuje vsaj dvoje, morda pa celo troje vrst z različno formalno strukturo, organizacijo pripovedi, idejno podlago in pragmatično pobudo.
Naše razumevanje pri branju besedila je določeno z najmanj dvema dejavnikoma: na eni strani imamo besedilo, ki posreduje določeno vedenje in usmerja naše razumevanje s svojo strukturo in besedilnimi ...kodi, na drugi strani pa imamo bralca, ki ni nevtralni pasivni sprejemnik, temveč je družbeno in zgodovinsko določen, branje pa usmerjajo tudi njegove individualne, specifične značilnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike in podobnosti v recepciji treh kratkih zgodb med bralci z različnih ravni šolanja in z različnim književnim znanjem, in sicer v odnosu in motivaciji za branje, književnih interesih, všečnosti zgodb, vrednostnih sodbah ter razumevanju in interpretaciji.
Kako je ime metodi? Miran HLADNIK
Slavistična revija,
01/2001, Letnik:
49, Številka:
1-2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Avtor razmišlja o lastnem metodološkem profilu, to je o literarnovednih postopkih, ki jih je uporabljal od 1980, njihovi utemeljitvi in mestu v slovenski literarni vedi. K literarnemu sistemu ...pristopa neselektivno ter je naklonjen empiričnim metodam in sodobni tehnologiji.
