Smrt in ljubezen Tine Kaluža
Ars & humanitas,
12/2023, Letnik:
17, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku avtor analizira ikonografijo vanitas in memento mori v izdajah emblemske knjige Andree Alciatija Emblematum Liber. Osnovo pregledanega fonda predstavljajo temeljne latinske izdaje ...Alciatija (Augsburg 1531, Pariz 1534, Benetke 1546, Lyon 1547, Lyon 1551, Frankfurt 1567, Antwerpen 1577, Pariz 1583, Padova 1621), vendar se nezanemarljiva odstopanja v vsebini emblemov pojavljajo tudi v drugih dostopnih izdajah 16. in 17. stoletja (Pariz 1536, Pariz 1539, Pariz 1542, Lyon 1549, Lyon 1551, Lyon 1556, Frankfurt ob Majni 1566/67, Pariz 1584, Najera 1615, Ženeva/Köln 1615). Motivika minljivosti je v Alciatijevih emblemih spretno prepletena z motiviko ljubezni in prijateljstva, kar ob Alciatijevem črpanju navdiha iz grške in rimske antike v duhu renesančnega humanizma omogoča ustvarjanje izvirnih ikonografskih motivov in interpretacij. V slednjih je prav jukstapozicija motivike smrti in ljubezni izhodišče za oblikovanje novih vsebin v ikonografiji minljivosti. Prav emblemske knjige se zaradi moralno-didaktične in mestoma satirične naravnanosti zgodnjenovoveških emblemov izkažejo kot eden od ključnih medijev za razvoj in posredovanje tovrstnih vsebin. Prispevek poskuša na primeru ikonološke analize petih emblemov (Tumulus meretricis, Senex pulleam amans, De Morte & Amore, In Formosam fato praeraptam ter In mortem praeraptam) osvetliti slabo raziskano Alciatijevo inovativno interpretacijo in nadgradnjo motivike minljivosti. Ta je zaradi kombiniranja ustaljenih visokosrednjeveških makabrističnih ikonografskih motivov z alegorično govorico zgodnjenovoveških emblemov prežeta z motivi, ki se pred Alciatijevo knjigo niso mogli razviti.
Vittoria Colonna: Soneti Senegačnik, Brane
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2023, Letnik:
25, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pesnico Vittorio Collona (1492–1547) literarna zgodovina običajno (in upravičeno) uvršča v tok petrarkizma, a je izjemen pojav, ne le zato ker so ženski glasovi v 15. stoletju razmeroma redki, temveč ...zaradi pesniške izjemnosti, katere pomen presega zgodovinsko dobo njenega življenja. Izvirala je iz mogočnega aristokratskega rodu. V tem okolju je bila deležna vrhunske humanistične izobrazbe, vse življenje se je gibala v različnih eminentnih kulturnih krogih na italijanskem ozemlju, v katerih je igrala zelo dejavno in pomembno vlogo: skratka, bila je izjemna intelektualka v specifičnem okolju renesančne družbe. Že v mladih letih se je uveljavila kot pesnica, sčasoma pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Njena poezija, napisana v sonetni formi, se po vsebini deli na dve veliki temi: ljubezen in duhovno življenje, tretja, epistolarna poezija, je minorna.
Kmetijske in rokodelske novice so izhajale tedensko, urejal jih je Janez Bleiweis. Namenjene so bile najprej v pomoč kmetom in obrtnikom, kasneje pa so objavljale prispevke s področja leposlovja, ...konservativne politike, kulture in dopisov iz raznih krajev. Pomembne so bile predvsem zaradi utrjevanja slovenskega knjižnega jezika, splošnega sprejema gajice in nasploh zaradi vsestranskega kulturnega razvoja slovenskega naroda. Časnik se nadaljuje pod naslovom Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči
Hrepenenje in ljubezen sta emociji, ki se pojavljata v mnogo romanih o kralju Arturju. Na like lahko učinkujeta tako pozitivno kot negativno. Po eni strani ljubezen spodbuja viteze k boju in služenju ...svoji dami, saj si s svojimi bojnimi dejanji poskušajo pridobiti njeno naklonjenost, po drugi strani pa jih ločitev od ljubljene ali hrepenenje po njeni ljubezni »spravlja ob pamet«, jih slabi, odvrača od boja, kar se pogosto konča z boleznijo. Ta dualistični značaj ljubezni in hrepenenja v Prosalancelotu analiziramo ob ljubezenskem razmerju med Lancelotom in Ginover ter ob prijateljstvu med Lancelotom in Galahotom. Analiza vključuje razpravo, kako ti dve emociji vplivata na like in v kakšni meri usmerjata njihovo ravnanje. Lancelot je še posebej izstopajoč lik, ker nanj čustva močno vplivajo. Strastna ljubezen in hrepenenje po kraljici Ginover usmerjata njegovo celotno življenje in hkrati vplivata na to, kako ga zaznavajo drugi liki.
Usoda sv. Maksima Greka (Mihail Trivolis, ok. 1470, Arta – Maksim Grek, 1556, Moskva) predstavlja značilno ljubezen do znanja, ki je usmerjala zgodnjerenesančnega individuuma. Čeprav je Mihaela ...Trivolisa, ki je v severni Italiji doživel mnogo bogatih intelektualnih izkušenj, pozneje v moskovski Rusiji doletela krivična obsodba na cerkvenih zborih (1525, 1531), njegova dejavnost priča o njegovem duhovnem vzpenjanju. Kot učenec filologa in prevajalca iz grščine v latinščino Joannisa Laskarisa ter sodelavec Alda Manuzia v njegovi tiskarni v Benetkah, je Mihael Trivolis pridobil znanje o rokopisih, inkunabulah ter o tehniki spreminjanja človeške pisave v tiskano obliko. A mislec, ki je na gradu Mirandola učil grščino nečaka slavnega Pica, je našel duševni mir šele na sveti gori Atos, v samostanu Vatopedion, kjer je z imenom Maksim sprejel meništvo. Tam je nadaljeval z rokopisnim in knjižnim delom ter ustvarjal svoj molitveni opus. Na povabilo ruskega velikega kneza Vasilija III, da naj z Atosa pošljejo prevajalca, je leta 1518 odpotoval v Moskvo, kjer je bil kmalu po krivem obtožen heretičnih napak pri prevajanju in obsojen skoraj na dosmrtno kazen. Vendar je v času priprtja v samostanskih ječah napisal veliko število osebnih spisov, ki so hranjeni v rokopisih. Njegova ustvarjalnost je posebej nazorna v njegovi literarni dejavnosti. Umrl je leta 1556, cenjen in spoštovan. Še za časa svojega življenja je bil prepoznan za svetnika, uradno pa ga je ruska pravoslavna cerkev za svetega proglasila šele leta 1988.
Simulacrum ljubezni Maja Sunčič
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2003, Letnik:
5, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Žalovanje zaradi odsotnosti ljubljene osebe pri Admetu in Laodameji povzroči postopno razpadanje, zato si izmislita figurico izgubljene osebe. Nadomestek nudi hladno ugodje, hkrati pa Admeta in ...Laodamejo ogroža, saj sta soočena z dejstvom, da je figurica ljubljene(ga) zgolj utvara. Spol pomembno določa razplet, saj je Alkestidin simulacrum obenem talisman, medtem ko Laodamejo spoznanje utvare prisili v samomor, ker ji kot ženski nadomestek ne zadostuje. Spolna delitev vpliva tudi na funkcijo figurice kot fetiša oziroma kot dobrega objekta, saj družba moškemu nadomestku ne odreka, medtem ko ga ženski vzamejo in uničijo. Figurica predstavlja materializacijo nevidne ljubljene osebe, ki začasno omogoči, da se Laodameja in Admet z ljubeznijo ubranita pred smrtjo.
PDF
