Leta 1840 je omenjen prvi parnik na Ljubljanici. Parnik na razglednici, na sotočju Ljubljanice in Ižice, (1912) je bil last podjetja Karla Kotnika, ki je parnik uporabljal za prevoz lesa, vendar je ...kmalu doživel brodolom. Kasneje je bilo še nekaj poskusov oživitve prometa po Ljubljanici, vendar se niso uveljavili.Razglednico je prispeval zbiratelj Damjan Debevec.
Za izgradnjo nasipa železnice med Notranjimi Goricami in Preserjem so lomili kamen v treh okoliških kamnolomih. Na litografiji je opaziti posedanje mehkih barjanskih tal.
Najzahtevnejša odseka izgradnje Južne železnice, ki je povezovala Dunaj s Trstom, sta bila viadukt v Borovnici in prečenje Ljubljanskega barja.Fotografijo je prispeval zbiralec Damjan Debevec.
Uradni dopis ljubljanskega župana Hradeckega slavni cesarsko-kraljevi lokalni komisiji za izsuševanje močvirja. Pisava: gotica, nemška kurziva, 19. stoletjePrepis dokumenta: Note an die löbliche k. ...k. Morastentsumpfungs-Local CommißionIm Jahre 1830 sind unter der Leitung der löblichen Morastentsumpfungs-Comißion auf Kosten der Stadtkasse mehrere Gräben geschnitten worden, davon weder ein Accords- noch Befundsprotokoll vorliegt, deshalb die dießfällige Zahlungen von Seite der k. k. Provinzialstaatsbuchaltung beanständet worden sind. Diese Gräben sind:a)Auf dem vertheilten Morast Volar No. XV in der Länge von 386 Klaftern a 7 xr (= Kreuzer)b)Auf dem nemlichen Morast No. XVI in der Länge 368 Klafter a 7 xr c)Der untere Gallouzgraben in der Länge von 807 Klaftern a 24 xr pr Klafter Die Veranlassung zur Aushebung dieser Gräben, sowie die entsprechende Leistung dieser Arbeiten dürfte in den dießfälligen Vermerkungen der löblichen Morast-Commission erscheinen, und damit die verlangte Dokumentirung für diese Grabenarbeit vorgelegt werden kann, ist es nothwendig, daß mit Intervenirung der löblichen Commission in Beyseyn des Unternehmers Joseph Smrekar in loco der Augenschein mit Zuhilfsnahme der diesfälligen Akten vorgenohmen, und darnach des nachträgliche Accords- und Befundsprotokoll verfaßt werde. Die löbliche Morastentsumpfungs-Commission wird demnach dienstgemäß ersucht, zu dieser Verhandlung einen Commißionstag bestimmen zu wollen. Stadtmagistrat Laibach am 26. März 1843. Joh. Nep. Hradeczky m. p. (manu proprio) V letu 1830 je bilo pod vodstvom Slavne komisije za izsuševanje močvirja na stroške mestne blagajne skopanih več jarkov, o čemer pa ne obstaja niti zapisnik o dogovorjenih in izvedenih delih, zato računi v tem primeru s strani cesarsko-kraljevega provincialnega državnega knjigovodstva niso bili odobreni. Ti jarki so: a) na razdeljenem močvirnem predelu Volar številka 15 v dolžini 386 sežnjev (po 7 krajcarjev na seženj)b) na istem močvirju št. 16 v dolžini 368 sežnjev (po 7 krajcarjev)c) spodnji jarek v Galjevici v dolžini 807 sežnjev (po 24 krajcarjev na seženj)Pobuda za izkop jarkov kakor tudi ustrezna izvedba del sta bila verjetno dokumentirana v zadevnih zaznambah slavne komisije za izsuševanje močvirja; da bi lahko predložili zahtevano dokumentacijo za ta dela na jarkih, bi bilo potrebno, da se ob intervenciji slavne komisije in prisotnosti podjetnika Jožefa Smrekarja kot priče in na podlagi zadevnih spisov opravi ogled na kraju samem in se v skladu s tem sestavi naknadni zapisnik o dogovorjenih in izvedenih delih. Slavna komisija za izsuševanje barja se zatorej uradno naproša, da določi dan za komisijski ogled.Mestni magistrat Ljubljana, 26. marca 1843Johann Nepomuk Hradeczky lastnoročno Ozadje: Ljubljančani so v času ljubljanskega kongresa leta 1821 pri cesarju Francu I, znova načeli vprašanje osušitve Ljubljanskega barja. Gruberjev prekop so dokončali že leta 1790, nadaljnje postopno osuševanje pa je prekinila francoska zasedba. Ljubljanski župan Hradecki se je lotil dela. Kljub pomanjkanju gmotnih sredstev so počasi iztrebili stare odtoke po barju in izkopali nove jarke. Leta 1823 so začeli poglabljati tudi strugo Ljubljanice. Na ta način so velik del močvirnih površin spremenili v njive in travnike. Ljubljanski zdravnik doktor Fran Viljem Lipič je poročal, da so tudi mestna tla postala bolj suha, saj je poprej ob vsakem večjem nalivu vse globlje ljubljanske kleti zalila voda. Velike zasluge pri osuševanju barja je imela tudi Kmetijska družba na Kranjskem. Na barju je kupila obsežno zemljišče in ustanovila vzorno kmetijo. Tako je dokazala, da se z umnim in skrbnim obdelovanjem barja lahko dosežejo prav lepi uspehi. Barjani so imeli prvo letino leta 1829, oral barja, ki so ga začeli razdeljevati med kmete, pa je bil 1853 vreden že 100 goldinarjev. Nekaj desetletij prej ga je lahko kdo kupil že za 20 krajcarjev. Leta 1859 so se znova lotili osuševalnih del. (Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800 – 1860, str. 156)
