Vsebino dokumenta predstavlja zgodba 28. junija 1991 nismo zabeležili niti enega primera kaznivih dejanj, ki jo je napisal Anton Hribar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje SlovenijeGre za zapis Antona Hribarja, tedanjega načelnika postaje milice Jesenice, ki je v sodelovanju s poveljnikom TO Jesenice Bojanom Šuligojem organiziral zaseg evidenc in prevoz orožja na skrivne lokacije. Spominja se tudi zasedbe mejnih prehodov, ki jo je izvedla JLA in pristanka dveh vojaških helikopterjev na nogometnem igrišču Podmežaklo, ki so pripeljali zvezne miličnike s katerimi so se pogajali o (ne)zasedbi železniškega mejnega prehoda Jesenice. Dogovor je bil dosežen 1. julija 1991, ko je bila večina prepeljana v zbirni center Kranj. Avtor je ponosen na to, da so brez žrtev in izstreljenega naboja dosegli mirno rešitev zasedbe treh mednarodnih mejnih prehodov na Jesenicah.Dokument vsebuje tudi fotografijo helikopterja Podmežaklo, 27. junija 1991. (Arhiv OZVVS, Foto: Janez Komel).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Spomini na skupne korake k osamosvojitvi s 23. samostojno kranjskogorsko četo, ki jo je napisal Hubert Rot in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Huberta Rota, mladega moža in očeta, ki je v času osamosvajanja Slovenije oblekel uniformo in se pridružil 23. samostojni kranjskogorski četi pri obrambi letališča Brnik. Uvodoma avtor opisuje čas tik pred osamosvojitvijo, ko je uspešno opravil pravosodni izpit in bil le nekaj dni kasneje mobiliziran v enote TO. Opiše usposabljanje v Kranjski Gori, odhod na položaje v bližini mejnega prehoda Rateče in premik na letališče Brnik, 27. junija 1991. V nadaljevanju se spominja preletavanja letal JLA nad letališčem in priprav za spopad. V deževni noči so si zavetje poiskali v brniškem gozdu, kjer so odkrili fazanerijo Kozorog. Sprejel jih je upravnik Ivan Jenko, ki jim je omogočil prenočitev v valilnici in jim v naslednjih dneh, v času spopadov na letališču Brnik, pomagal pri zasedanju položajev v okolici, ki jo je odlično poznal. Tu so ostali do 5. julija 1991, ko se je situacije že toliko stabilizirala, da so jih na njegovo pisno prošnjo premestili nazaj v Kranjsko Goro. Pred odhodom je na Brniku nastala fotografija, ki je objavljena v zgodbi. V sklepnem delu zgodbe se avtor spominja obiskov pri Ivanu, ki se je medtem že upokojil in preselil na Pšato, kjer je leta 2020 je praznoval devetdeset let. Avtor pripoved sklene z življenjskim naukom, ki ga je njemu in soborcem vtisnila preizkušnja v vojni za Slovenijo.Dokument vsebuje fotografiji Ivana Jenka (Foto: Janez Kuhar, Gorenjsko glas, 5. februar 2020) in 23. samostojne kranjskogorske čete na Brniku, 5. julija 1991 (Foto: Milan Janžovnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Strah, ki jo je napisal Stane Arh in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo inženirja Staneta Arha, ki se ...spominja zaključevanja študija v Kragujevcu junija 1991 in dogajanj med vojno za Slovenijo. Najprej opiše svoja prizadevanja, da bi zaključil magistrski študij iz varstva pred sevanji in zagovor specialistične naloge v Kragujevcu zadnji vikend pred osamosvojitvijo Slovenije. Po povratku domov se je začela vojna za Slovenijo med katero je odpeljal ostarelo nono, ki je bila na obisku pri hčeri v Ljubljani, na njen dom v Koper. Ko se je vrnil domov je tu našel le trinajstletnega sina, ki mu je povedal, da je mama z drugima dvema otrokoma odšla v Avstrijo. Avtor opiše svoje iskanje in prizadevanja, da bi družino pripeljal iz Železne Kaple domov v Slovenijo kar mu je tudi uspelo.Dokument vsebuje fotografijo Staneta Arha na Rudniku urana Žirovski vrh (Hrani: Stane Arh).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Lovska družina Jesenice v osamosvojitveni vojni, ki sta jo napisala Nikolaj Bernard in Davor Medič. Objavljena je v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis članov lovske družine Jesenice, Nikolaja Bernarda in Davorja Mediča. V zgodbi avtorja opisujeta aktivnosti lovske družine v pripravah na osamosvojitev Slovenije in med vojno za Slovenijo. Najprej opišeta kako je potekal razvoz odvzetega orožja iz karavle v Mostah na 14 skrivnih lokacij v občini Jesenice. V nadaljevanju opišeta aktivnosti lovcev med vojno, med njimi predajo karavle v Planini pod Golico in zasedbo položajev ob novem naselju na Hrušici nad mejnim platojem Karavanke, kjer je prišlo tudi do izmenjave ognja med teritorialci in JLA. Prispevek zaključita z navedbo vseh članov Lovske družine Jesenice, ki so bili aktivno udeleženi v vojni za Slovenijo.Dokument vsebuje fotografiji karavle v Planini pod Golico danes (Foto: Rina Klinar) in Stalnega dovoljenja za gibanje in muditev v mejnem pasu zaradi lova, Alojzij Noč, 4. september 1986, arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba 1. julij 1991 – spet svobodni, ki jo je napisala Rina Klinar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Rine Klinar, predsednice izvršnega sveta Občine Jesenice v času osamosvajanja Slovenije. V zgodbi avtorica opisuje dogajanja na Jesenicah in mejnem prehodu Karavanke konec junija 1991. Zgodba je razdeljena na poglavja: Zastava in lipa, Leto 1989, Leto 1990, Občina Jesenice, 1991, Spomini. Avtorica se spominja nastopa funkcije 1. junija 1990 in vzpostavitve sodelovanja med civilno-občinsko oblastjo, miličniki in teritorialno obrambo. V nadaljevanju se vrne nazaj v dogajanje v letih 1989, 1990 in 1991. Objavljen je tudi odlomek iz dnevnika neznanega vojaka JLA z Bohinjske Bele. Avtorica se spominja pogajanj z Jugoslovansko ljudsko armado ob zasedbi mejnega prehoda Karavanke, spopadov z vojaki Teritorialne obrambe, podpisa dogovora in umika vojakov JLA ter zveznih miličnikov s platoja Karavanke, 1. julija 1991. Prispevek zaključi z razmišljanji ob trideseti obletnici samostojne Slovenije.Dokument vsebuje tudi fotografiji, ki prikazujeta Lipo, ki raste pred nekdanjo stavbo Občine Jesenice, Dnevnika neznanega vojaka z Bohinjske Bele, odlomek, ki jih hrani Rina Klinar in JLA na Hrušici, 27. junij 1991, ki jo hrani Arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska, foto: Jaka Jeraša.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako sem kot radioamater doživljal osamosvajanje Slovenije, ki jo je napisal Ludvik Kokošinek in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo radioamaterja Ludvika Kokošineka iz Podmežakle. Avtor v uvodu opiše spomine na dogodke pred razglasitvijo samostojnosti Slovenije, ko je kot profesor na Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah dobil navodila, da skrije dnevnike in redovalnice dijakov, saj bi lahko služili za namen mobilizacije vojaških obveznikov v JLA. V nadaljevanju se spominja prihoda vozil JLA na Jesenice in še zlasti pristanka dveh helikopterjev z zveznimi miličniki na nogometnem igrišču v neposredni bližini domače hiše. Zapiše tudi spomin na raketiranje mejnega prehoda Karavanke, ki ga je z družino doživel na dvorišču za domačo hišo. Ves čas je pozorno spremljal pogovore po radio-zvezi in opravil tudi nekaj terenskih ogledov ter poročal, kaj se dogaja. Tako je pri Cvetu Ermanu preveril, kam gresta tanka, ki sta v nočnih urah peljala po nedokončani trasi avtoceste nad hišo ter dobil odgovor, da ju je že zajela Teritorialna obramba in ju peljejo v železarno. Pripoved zaključi s pripovedjo o povratku sorodnikov v Kranjsko Goro, ki so pot lahko nadaljevali prav s pomočjo informacij radioamaterjev.Dokument vsebuje fotografijo Poročila o sodelovanju članov radio kluba Železar s TO in CZ v času od 27. junija do 10. julija 1991, izsek iz dokumenta, ki ga hrani Arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Gostilna Mulej na Potokih, ki jo je napisal Janez Babič po pripovedovanju Marice Mulej, poročene Olip in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih ...zabavali. Avtor na začetku prispevka citira vsebino prvega objavljenega članka o gostilni Mulej na Potokih, ki je začela obratovati leta 1900. Prvi gostilničar je bil Janez Mulej, ki je deloval kot kamnosek in gostilničar. Gostilna je bila znana po plesih ob sobotah in nedeljah, ki so trajali do jutranjih ur. Po prvi svetovno vojni je po nekaj kriznih letih gostilno prevzel sin Stanko, izučen mesar. Gostilna je zaslovela po mesnih specialitetah. Za prevoz blaga in ljudi so kupili avto, ki so ga med drugo svetovno vojno skrili pred Nemci, a so jim ga po vojni zasegli. V zameno so dobili zemljišče, kjer so zgradili novo hišo. Po vojni je Stanko v kleti uredil manjšo klavnico in mesnico. V gostinskem salonu so imeli gramofon in ob nedeljah se je tam plesalo. Sem je zahajal tudi Čopov Joža, vedno s šopkom planinskih rož. V gostilni so pred drugo svetovno vojno redno potekale veselice. Med vojno so jo obiskovali tako Nemci kot partizani. Pripovedovalka se spominja tudi dogodka, ko je mama Julijana s svojim odličnim znanjem nemščine rešila družino, obsojeno miniranja bližnjega mostu. Po vojni so se pojavili novi gostje – motoristi. Na poti iz svojih gostovanj so se v gostilni radi ustavili tudi Jožovci, kot so na začetku pravili Avsenikom. To se je dogajalo na pobudo Franca Koširja, ki je rad pogledal za Marico. Tako je nastala tudi Avsenikova pesem Pri ljubici na Potokih. Ker Mulejeve gostilne ni prevzela nobena od domačih hčera, so jo leta 1958 zaprli. Dokument vsebuje tudi fotografije: razglednica Potokov z Mulejevo gostilno in brvjo čez Savo iz leta 1912, skupina pred Mulejevo gostilno z gostilničarjem Stankom, družina Mulej s pomočniki leta 1945, Stanko Mulej pelje svojo družino na Brezje in Mulejeva gostilna okoli leta 1955. Vse fotografije so last Marice Olip.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Na Blejski Dobravi so bili takrat ena sama žoga in šest koles …, ki jo je po pripovedovanju Mira Svetina zapisala Štefanija Muhar in je objavljena v knjižici Kako ...so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtorica po pripovedovanju enega najstarejših krajanov na Blejski Dobravi zapiše spomin na prvo žogo, ki je bila varno pod ključem. Poleti so se hodili hladiti v bližnji tolmun, saj je bil Bled za mladino predrag. Pripovedovalec se spominja tudi, kako se je kot otrok naučil voziti očetovo kolo. Jeseni so hodili pomagat kmetom pri različnih opravilih. Po opravljenem delu sta sledili pogostitev in zabava z glasbo in plesom. Pripovedovalec je bil vse življenje predan športu in pozimi je rad hodil smučat na dobravsko planino Klek. Ženske niso hodile v službo in zabavale so se v glavnem ob kmetijskih opravilih in se družile ob vaškem koritu. Največji praznik in zabava pa je bila, ko so domači igralci v šolski dvorani pripravili igro. Vstopnice so takoj pošle. Posebej pa se spominja tudi gostovanja kvinteta Avsenik s pevko Jelko Cvetežar, ki je s svojim glasom in stasom očarala občinstvo. Dobravci so radi zahajali tudi v enega od kinov na Jesenicah. Dekleta so se lepo uredila, fantje pa so jih spremljali, še raje pa z zlepljenimi rabljenimi vstopnicami preizkušali biljeterjevo ostro oko. Dokument vsebuje tudi fotografije družine na izletu v soteski Vintgar okoli leta 1950, gledališke predstave na Blejski Dobravi leta 1952 in izlet družin zaposlenih v mehanični delavnici Železarne Jesenice leta 1959. Vse fotografije so last Edite Marije Aleš.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Zabava v Javorniškem Rovtu, ki jo je napisal Peter Zupančič in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtor, ki živi v Javorniškem ...Rovtu nad Jesenicami, v prispevku opiše, kako so si vaščani na različne načine krajšali čas. Leta 1960 so si v vasi kupili kino projektor in v šolski dvorani, kjer so se dogajale razne igre in proslave, pričeli predvajati tudi filme. Po kolute so hodili peš na železniško postajo v dolini in jih tja tudi vračali. V domu na Pristavi so se vaščani zbirali ob sobotnih večerih in praznikih ter poslušali gramofonske plošče in plesali. Zabavali so se tudi z igranjem kart in iger, kot je npr. »rihtarja bit«. Poleg tega so na Pristavi igrali nogomet z žogo iz cunj. S tem je povezana tudi hudomušna domislica o začetkih nogometa v dolini. Poleg tega so se zabavali še s streljanjem s fračami in doma izdelanimi loki. Pozimi je bila njihova najljubša zabava sankanje in smučanje z doma narejenimi smučmi. S tem je bila povezana tudi največja športna prireditev v vasi: Kurirski smuk. Zaključek je potekal na Pristavi, kjer se je tudi sicer veliko veseljačilo. Če se v preteklem letu v vasi ni poročil noben fant, so fantje vlekli ploh. Posekali so veliko smreko, jo okrasili in vlekli skozi vas ter prodali najboljšemu ponudniku, izkupiček pa zapili v gostilni. Dokument vsebuje tudi fotografiji prireditve Kurirski smuk v Medjem dolu v šestdesetih letih 20. stoletja in običaja vlečenja ploha v Javorniškem Rovtu v istem obdobju. Obe fotografiji sta last Petra Zupančiča.