Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Zabava v Javorniškem Rovtu, ki jo je napisal Peter Zupančič in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtor, ki živi v Javorniškem ...Rovtu nad Jesenicami, v prispevku opiše, kako so si vaščani na različne načine krajšali čas. Leta 1960 so si v vasi kupili kino projektor in v šolski dvorani, kjer so se dogajale razne igre in proslave, pričeli predvajati tudi filme. Po kolute so hodili peš na železniško postajo v dolini in jih tja tudi vračali. V domu na Pristavi so se vaščani zbirali ob sobotnih večerih in praznikih ter poslušali gramofonske plošče in plesali. Zabavali so se tudi z igranjem kart in iger, kot je npr. »rihtarja bit«. Poleg tega so na Pristavi igrali nogomet z žogo iz cunj. S tem je povezana tudi hudomušna domislica o začetkih nogometa v dolini. Poleg tega so se zabavali še s streljanjem s fračami in doma izdelanimi loki. Pozimi je bila njihova najljubša zabava sankanje in smučanje z doma narejenimi smučmi. S tem je bila povezana tudi največja športna prireditev v vasi: Kurirski smuk. Zaključek je potekal na Pristavi, kjer se je tudi sicer veliko veseljačilo. Če se v preteklem letu v vasi ni poročil noben fant, so fantje vlekli ploh. Posekali so veliko smreko, jo okrasili in vlekli skozi vas ter prodali najboljšemu ponudniku, izkupiček pa zapili v gostilni. Dokument vsebuje tudi fotografiji prireditve Kurirski smuk v Medjem dolu v šestdesetih letih 20. stoletja in običaja vlečenja ploha v Javorniškem Rovtu v istem obdobju. Obe fotografiji sta last Petra Zupančiča.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Plesat smo hodili k Jožovcu, ki jo je napisal Ivan Debevec in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtor, ki ga je življenjska pot iz ...rodne Dolenjske prinesla na Jesenice, se spominja svojih mladih let in zabave v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja na Jesenicah. Kot mlad fant je šel pred drugo svetovno vojno za pastirja na posestvo v Škocjanu, ki so ga po vojni nacionalizirali. Potem se je zaposlil v podjetju Pionir v Novem mestu, leta 1958 pa je dobil službo v železarni na Jesenicah. Skupaj z brati je stanoval v montažnem objektu na Straži in hodil na delo v železarno, v prostem času pa s sodelavci na delavske veselice. Ko je spoznal svojo bodočo ženo, sta začela skupaj hoditi na plese. Ob sobotah sta se s kolesom vozila z Jesenic na ples k Jožovcu v Begunje, kjer je igral kvintet Avsenik s pevko Danico Filiplič. Po poroki so se jima rodili trije otroci. Ker je žena kmalu zbolela za multiplo sklerozo, je sam skrbel za otroke in invalidno ženo do njene smrti. Zdaj je varovanec Doma starejših občanov Franceta Berglja na Jesenicah. Aktivno sodeluje pri organizaciji družabnih dogodkov, nastopil pa je tudi v predstavi Mali princ. Dokument vsebuje tudi fotografijo razglednice Ansambla bratov Avsenik, ki jo hrani Gornjesavski muzej Jesenice, fotografijo bratov Debevec pred barako na Straži leta 1961 in fotografijo predstave Mali Princ. Obe fotografiji sta last Ivana Debevca.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako smo se na Jesenicah včasih zabavali, ki jo je napisala Vanda Torkar Tomljanovič in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Gre ...za spomine avtorice na mlada leta, ki jih je preživela na Jesenicah, kamor je družina leta 1961 prišla iz Baške grape k očetu na Jesenice. Spominja se mladosti, ki jo je preživela v bloku ter otroških iger in zabave z drugimi otroki. V najstniških letih je zahajala v disko Pikova dama na Jesenicah. V prispevku pa posebej opiše tombolo na še nepokritem hokejskem igrišču Podmežakla, ki sta se je udeležili s prijateljico in za vstopnici porabili zadnje kovance. Na tomboli je zadela glavni dobitek – osebni avto zastava 1300. Ker doma niso imeli dovolj sredstev za plačilo davka na dobitek, so avto prodali, denar pa koristno uporabili. Avtorici je olajšal in polepšal študijska leta in kot sama pravi, ji je ta dogodivščina spremenila življenje. Dokument vsebuje tudi fotografijo ekipe odbojkarskega kluba Jesenice na tekmi v Celju 11. Junija 1970 in fotografijo avtorice Vande s prijateljico Darjo, s katero sta bili skupaj tudi na tomboli leta 1970. Obe fotografiji sta last Vande Torkar Tomljanovič.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Bil sem mlad in postaven, ki jo je napisal Severin Hlede in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtor, ki se je rodil v Števerjanu, ...se spominja prihoda družine na Jesenice, dela v železarni in zabave v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Zaposlil se je v železarni, v prostem času pa je hodil v kino in gledališče ter ob sobotah na ples. V prispevku obudi spomine na filme in prestave, ki si jih je ogledal, ter na plese na vrtu Kazine. Opiše tudi svoje spomine na preživljanje prostega časa v strelskem društvu in na strelišču Podmežakla. Spominja se tudi, kako je spoznal ženo, jo povabil v kino in se leta 1960 poročil. Z družino so hodili na letovanje v počitniški dom železarne v Crikvenici, kjer so bili tudi plesi. Spominja se tudi, kako težko je čakal petka, ko so po zaključenem delovnem tednu hodili gledat televizijo v delavski dom Pri Jelenu. Prosti čas doma si je krajšal tudi z domačimi živalmi, med katerimi je imel najraje ptice. Žena mu je mlada umrla, on pa je dočakal vnuke in enega pravnuka. Dokument vsebuje tudi fotografijo Strelskega doma heroja Tomaža Verdnika iz fototeke Gornjesavskega muzeja Jesenice.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Zabava je tudi igra, ki jo je napisal Rudolf Šapek in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Gre za spomine avtorja na življenje na ...Slovenskem Javorniku v sedemdesetih letih 20. stoletja. Največ zabave je avtor našel v naravi okoli domačega kraja. Še posebej je imel rad živeli in tako je nekoč iz potepanja po Mežakli prinesel mladega lisjačka Mikija, ki mu je delal družbo kar štirinajst let. Poleg lisjaka je domov prinesel tudi druge male živali, ki jih je udomačil. Še danes mu pri jedi delajo družbo siničke, ki priletijo skozi odprto okno. V šolski dobi so z vrstniki ušpičili marsikatero potegavščino, ki jih avtor opiše. V najstniških letih pa so se podali na ples na Jesenice, še rajši pa v Radovljico ali na Bled. Če so zamudili zadnji vlak, so se domov odpravili peš. Pomembno vlogo v preživljanju prostega časa je imel šport, še zlasti hokej, ki jih je zanimal predvsem kot navijače hokejskega kluba Jesenice. Za konec avtor potegne vzporednico med svojo mladostjo in življenjem današnjih mladih ter zaključi, da mladi kljub drugačnemu načinu življenja in zabave še vedno znajo prisluhniti dobronamernim nasvetom starejših. Dokument vsebuje tudi fotografijo razglednice lisjaka Mikija leta 1974 in je last Rudolfa Šapka.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Življenje z glasbo, ki sta jo napisala Vlasta in Ludvik Kokošinek in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Gre za spomine Vlaste in ...Ludvika Kokošinka na njuna mlada leta na Jesenicah in različne vrste zabave v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Ludvik – Ljubo opiše svoje otroštvo na Stari Savi in prve stike z glasbo, ki je bila doma v družini. Kot petošolec se je pod vodstvom režiserja Gašperja Tiča seznanil z gledališčem in igral v predstavah, kot so Princeska in pastirček, Veliko potovanje, Matiček se ženi in drugih. Z odhodom režiserja Tiča je prenehal z igranjem in se posvetil glasbi. Z bratom Borisom sta bila prva učenca violine v glasbeni šoli na Jesenicah. Avtor opiše, kako so s harmonikarjem Šubertom in kontrabasistom Volarjevim Tončkom ustanovili prvo glasbeno skupino. S pianistom Ludvikom Vebrom in njegovo sestro, ki je igrala čelo, so hodili »ofirat« za god. Ob tem se je zgodilo marsikaj zabavnega. Kasneje so v spremenjeni zasedbi igrali po veselicah in na porokah, kjer so poskrbeli tudi za zabavni program. Ludvik je sodeloval v treh orkestrih, najdalj pa v orkestru Rada Kleča, ki je v gledališču spremljal operete. V nadaljevanju avtorja opišeta ples v TVD Partizan, kjer sta se spoznala. Vlasta je ob zaključku prispevka opisala, kako se je kot članica kegljaške ekipe Vodovoda Jesenice udeležila tekmovanja in na poti domov »pristala« na ohceti sosedove Mete, ki je ob zvokih ansambla Caravelle trajala do jutranjih ur. Ljubo, ki še danes igra violino pri Simfoničnem orkestru Jesenice, je zaključil, da je glasba imela in še vedno ima pomembno vlogo v njegovem življenju. Dokument vsebuje tudi fotografijo Ljuba kot barona Naletela v predstavi Matiček se ženi, ki je last avtorja, fotografijo orkestra Glasbene šole Jesenice na jubilejnem koncertu ob 10. obletnici (Železar, letnik 1956, št. 3, str. 67) in fotografijo Simfoničnega orkestra Jesenice iz arhiva Glasbene šole Jesenice (foto Sašo Valjavec).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako smo se zabavali na vasi, daleč od mesta, ki jo je napisal Franci Smolej in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtor, ki živi v ...Prihodih nad Jesenicami, v prispevku opiše, kako so se vaščani pod Golico včasih zabavali. To se je največkrat dogajalo po domačijah, kjer so domovala dekleta in so njihovi starši to dopustili. Mlajši fantje so morali poslušati starejše, sicer se je kaj hitro vnel prepir z zabavnimi posledicami. Če je bilo prehudo, so domači za nekaj časa ukinili zabave. Pozimi so se zabavali tako, da so se po cesti iz Planine pod Golico sankali do Jesenic in potem odhajali nazaj peš. Ceste tedaj še niso plužili, saj po njej skoraj ni bilo prometa. V dolino so vozili le les in tako v snegu napravili »progo«. Avtor se spominja zabavnega dogodka iz leta 1969, ko so se vaški fantje odločili, da bodo pokosili Golico. Določili so primerno nedeljo, ekipo koscev in spremljevalno ekipo, v kateri so bila tudi dekleta. Podvig je bil zabaven in uspešen. V nadaljevanju avtor opiše tudi šege in navade ob košnji in spravilu sena, ko je bilo vedno obilo zabave in smeha. Dokument vsebuje tudi fotografijo zadnje košnje na Golici leta 1969, ki je last Francija Smoleja.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Festival smeha, ki jo je napisal Todosja Lazarov in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Gre za spomine avtorja na zabavno prireditev ...Festival smeha, ki je potekala 22. avgusta 1973 v hali Podmežakla na Jesenicah. Šlo je za nastop šestdesetih najboljših humoristov in pevcev, ki so nastopali po republikah bivše skupne države Jugoslavije. Avtor opiše, kako je sam doživel to prireditev. V nadaljevanju opiše še ogled nogometne tekme med ekipo Partizana iz Beograda in domače ekipe z Jesenic in spomine na obisk podobne prireditve, kot je bil Festival smeha v hali Podmežakla, 25. junija 1976, na kateri so sodelovali znani jugoslovanski pevci in humoristi. Avtor zaključi z mislijo, da take velike prireditve od takrat na Jesenicah ni bilo več. Dodana je tudi fotografija oglasa za Festival smeha, ki je bil objavljen v Železarju 17. avgusta 1973, letnik 15, št. 33, str.16.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Težki, a lepi časi, ki jo je napisala Sonja Noč po pripovedovanju Bogomire Noč in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih ...zabavali. Petindevetdesetletna pripovedovalka se v prispevku spominja svoje mladosti v Javorniškem Rovtu. Takrat je bila v vasi le ena gostilna Pri Žvabu, kamor so hodili plesat njeni starši in njihovi sovaščani. Vaščani so z gramofonom na ročni pogon obiskovali posamezne kmetije in tam prirejali zabave. S tem je povezan tudi zabavni dogodek ob pustovanju. Avtorica se spominja tudi obiskov plesa v Bohinjski Češnjici, kamor sta odhajali z mlajšo sestro Tončko. Plesali so »povštertanc«, valček in posebno polko z zrcalom, dokler se fantje zaradi Tončkinih potegavščin niso skoraj stepli. Veliko zabave je bilo tudi ob kmečkih opravilih, kjer se je zbralo več ljudi. Tako je bilo zabavno ob košnji in spravilu sena. Ob nedeljah so vaščani skupaj ob zvokih harmonike odšli na planino, kjer so gospodarji pregledali živino, domov pa odnesli mlečne izdelke. Veliko zabave je bilo tudi jeseni ob spravilu pridelkov. V baraki pri rezervoarju je domačin predvajal risanke za otroke. Živahno dogajanje je prekinila vojna, po njej pa so v šoli uredili dvorano. Kupili so tudi projektor, da so lahko predvajali filme in tako ob sobotah in nedeljah hodili v kino. Dokument vsebuje tudi fotografijo Leščana, vaškega posebneža v Javorniškem Rovtu, ki jo hrani Gornjesavski muzej Jesenice, in fotografijo skupine domačinov pred pastirsko bajto na Mavrah leta 1952, ki je last Mire Noč.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Glasba in ples, kino in gledališče, ki jo je napisala Štefanija Muhar in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtorica se spominja ...časov, ko delo in zabava nista bila strogo razmejena, in ugotavlja, da je bilo včasih polje zabave dosti bolj domiselno in družabno od današnjih dni. Glasba in ples sta bila v preteklosti na Jesenicah tesno povezana z življenjem mesta. Tu se je veliko in dobro plesalo. Poleg tega je mesto slovelo po odličnih glasbenikih in pevcih, ki so v gledališču igrali operete. Gledališke igre so uprizarjali v gledališču in na različnih prizoriščih na prostem. V nadaljevanju avtorica podrobneje opiše jeseniško godbo na pihala, njihove nastope in tradicionalno prvomajsko budnico. Živ je tudi spomin na skupna silvestrovanja, katerih nadaljevanje so tradicionalni novoletni koncerti. Zelo prijetna oblika druženja so bili pikniki godbenikov in družinskih članov, vrhunec pa njihova letovanja na morju. Opisala je tudi skeča Tiha roža in Pastirček, pri katerih so sodelovali tudi družinski člani. S pesmijo, ki pripoveduje o tem, kako so se godbeniki zabavali na letovanju v Crikvenici, avtorica zaključuje svojo pripoved. Dokument vsebuje tudi fotografijo godbenikov na oddihu v Crikvenici, ki je last Pihalnega orkestra Jesenice – Kranjska Gora.
