The article presents an overview of the literature on Maribor’s music history from the thirteenth century to the present day and highlights the problem of the organised archive material of various ...institutions. An analysis of current achievements reveals gaps in our knowledge of the sections of Maribor’s music history discussed to date and suggests areas for further research.
V prispevku je analiziranih dvanajst portretov uglednih mariborskih meščanov, ki so bili ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja naslikani za mariborski rotovž, občinsko hranilnico in prostore ...gledališko-kazinskega društva. Avtorica je analizirala upodobljene rekvizite glede na funkcijo portretirancev, ugotovila prvotno nahajališče portretov in na podlagi sočasnih časopisnih člankov in jubilejnih besedil navedla nagibe naročnikov ter portrete prvič predstavila v okviru sorodnih portretnih serij v prestolnicah (Dunaj, Gradec, Ljubljana, Zagreb) in bližnjih štajerskih mestih (Ptuj, Radgona). S portretnimi serijami županov, predstojnikov direkcije občinske hranilnice in gledališko-kazinskega društva so člani mariborske lokalnopolitične in finančne elite vizualizirali izjemne dosežke upodobljencev, da bi jim zagotovili trajen spomin in spodbujali bodoče kandidate. V kontekstu primerljivih srednjeevropskih portretnih galerij je pri mariborskih serijah manj pomembno kontinuirano upodabljanje nosilcev funkcije, poudarjena je propagandna vloga portreta kot nagrade za posameznikove izjemne dosežke.
Prispevek obravnava tlorise stanovanj iz preteklega stoletja v Mariboru. Iz primerjave je razvidno, da se je zasnova stanovanja precej spremenila. Nekaj prostorov je nastalo na novo, nekaterih v ...novih stanovanjih ni več, spremenila se je tudi velikost prostorov. Prepoznani so trije tipi tlorisov: iz začetka 20. st., iz začetka druge polovice in iz konca stoletja. Spremembe tlorisa je mogoče povezati z značilnostmi meščanske družbe, socialističnim sistemom ter pojavom individualizma, blagostanja in potrošništva.
Prispevek obravnava tlorise stanovanj iz preteklega stoletja v Mariboru. Iz primerjave je razvidno, da se je zasnova stanovanja precej spremenila. Nekaj prostorov je nastalo na novo, nekaterih v ...novih stanovanjih ni več, spremenila se je tudi velikost prostorov. Prepoznani so trije tipi tlorisov: iz začetka 20. st., iz začetka druge polovice in iz konca stoletja. Spremembe tlorisa je mogoče povezati z značilnostmi meščanske družbe, socialističnim sistemom ter pojavom individualizma, blagostanja in potrošništva.
The article deals with the influence of colloquial syntax on the spontaneous non-prepared media discourse of professional presenters. It presents a syntactic analysis of radio program broadcasts on ...two Maribor radio stations, i.e. the commercial station Radio City and the Slovene public station Radio Maribor. Specifically, the paper focuses on typical syntactic colloquial features, i.e. incomplete syntactic patterns, interruptions, repetitions and corrections.
Kale (Brassica oleracea Acephala group) is a green leafy vegetable with high content of nutraceuticals. However, the content of bioactive compounds of kale is affected by the cultivar, and thus it is ...necessary to identify kale cultivars that have the highest nutritional content, to promote their consumption. The present project's objective was to characterize the bioactive compounds (phenolic compounds, vitamin C, glucosinolates and individual carotenoids) and the antioxidant capacity of two kale cultivars (Winterbor and Maribor). The Winterbor cultivar presented higher content of phenolic compounds, carotenoids and higher antioxidant capacity than the Maribor, whereas the Maribor cultivar showed higher levels of vitamin C and glucosinolates. One serving size of kale provides more than 100% of the recommended daily intake (RDI) of vitamin A and more than 40% of the RDI of vitamin C. Therefore, kale can be considered an excellent source of antioxidants.
Pričujoči prispevek na podlagi gradiva Mestne občine Maribor, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, najbolj relevantnih časnikov ter celovitega nabora znanstvene literature osvetljuje manj znane in ...še neznane vidike prvega županskega mandata dr. Alojzija Juvana (1928–1931). Juvanovo prvo županovanje je predstavljeno skozi prizmo svetovne gospodarske krize, ki je slovenski etnični prostor zajela leta 1930. Ta je postala stalnica dnevnih redov rednih in tudi izrednih sej mariborskega mestnega sveta. Prispevek ugotavlja, da je prav svetovna gospodarska kriza poleg tranzicije glavnine slovenskega etničnega ozemlja iz Avstro-Ogrske in Države SHS v novo, prvo jugoslovansko državo vplivala oziroma pogojevala glavnino sprememb v urbano-gradbeni, gospodarski, socialni in kulturni podobi Maribora.
Avtor se v prispevku ukvarja s problematiko elektrifikacije mesta Maribor od njenega začetka leta 1883 pa vse do uspešnega priklopa na omrežje elektrarne Fala leta 1920 in nadaljnjega širjenja ...električnega omrežja do začetka 30. let. Na razvoj elektrifikacije v mestu so imeli vpliv mariborski župani, ki so ji s svojo skrbjo za razvoj gospodarstva gotovo odprli pot in kasneje nudili še večji zagon k širši elektrifikaciji. Prvi mariborski župan, ki se je načrtno zavzemal za postavitev električnega omrežja, je bil Johann Schmiderer, katerega projekt je bil uresničen v času povojnih vladnih komisarjev. Dokončno se je elektrika v mestu uveljavila pod župani Viktorjem Grčarjem, Josipom Leskovarjem in Alojzijem Juvanom. Takrat je postala gonilna sila mariborskega gospodarstva. Hkrati avtor ugotavlja, kako je na širjenje električnega omrežja poleg mestne politike vplivala prva svetovna vojna, povojno spreminjanje državne meje, izgradnja hidroelektrarne na Fali in nagel razvoj industrializacije v mestu.
The article addresses the position and the structure of the cultural and creative industries in the two town municipalities in Slovenia – Nova Gorica and Maribor. It focuses on an in-depth overview ...of the role of the sector’s contribution to the innovative ecosystems of each of the municipalities. By deploying qualitative research methods (via focus groups), we provisionally conclude that CCIs can play an essential role in enhancing the innovation potential of the urban areas of Nova Gorica and Maribor. Higher education’s solid and active presence in the city seems to be one of the predominant aspects that helps mobilize awareness and contributes to the sector’s overall functioning. The need for more entrepreneurial knowledge in the Cultural and Creative sector was also emphasized.
PDF
