“Baba je bil kamnit, približno tri metre visok in štiri metre širok blok, v katerem so Rodičani videli podobo ženske s poudarjenimi ženskimi atributi.” (Hrobat 2010, 185)Baba je v izročilu povezana z ...vremenom. V slovanskem in italijanskem svetu so po hribih ali skalah z imenom baba, la vecchia- starka, napovedovali dež. Povezava z mokroto je vidna tudi v pridevnikih kamnitih bab, ki veljajo za blatne, »šmrkave«. Otroke so strašili, da jih bodo morali ob prvem odhodu mimo njih poljubiti in podobno. Beseda baba ima še veliko različnih pomenov v slovanskih jezikih, ki so na eni strani povezani s smrtjo, starostjo, nerodovitnostjo, po drugi strani pa z vitalnostjo, mladostjo, rodovitnostjo. Obredi pri skalnih babah pričajo o njenem predkrščanskem čaščenju. V slovanski mitologiji baba predstavlja boginjo Mokoš.V rodiških pravcah je več zgodb o babi.“Če boste dandanašnji iskali babo v Grižah, jo boste iskali zaman. Leta 1989 so napeljevali kraški vodovod iz Rodika na Kozino. Trasa je šla po babinem ozemlju. Minerci so rodiško babo z veseljem razstrelili. Tako je izginil največji monoliten kamen na rodiškem konfinu.” (Peršolja 2000, 194-195)Skulptura: “Iz skal, ki so ostale po eksploziji, sva z ženo Mariko na kraju sestavila lik mandorle kot simbola maternice življenje.” (Pogačnik 2020, 95)
“Križen drev (na nekaterih kartah tudi Križni drev ali Križandrev) leži na slemenu, ki povezuje Ajdovščino in Artviže. Ob sami poti najdemo tudi stari mejnik, ki je označeval tromejo med občinami ...Rodik, Artviže in Podgrad pri Vremah. Po slemenu poteka cesta, severo od nje pa na koti 797 leži obsežna kamnita groblja, ki v sebi skriva ostanke manjše utrdbe. Domačini so ta kraj seveda poznali, zato je našel svoje mesto tudi v ustnem izročilu.” (Medeot idr., 2021, 139)Tu čez naj bi šla ena najstarejših pogrebnih poti, pod kupom kamenja pa naj bi kača čuvala zaklad. Križen drev je veljal za strašljiv kraj. Tu naj bi strašilo Krvavo stegno.Skulptura: “Velika kamnita noga je izdelana iz treh kosov peščenjaka. Vsak kos se (na strani, kjer se oblika nadaljuje v drugi kos) zaključuje z eno oz. dvema naravno lomljenima ploskvama. Ogromna kosmata pošast (Krvavo stegno) se po izročilu iz odpadlih kosov sestavi nazaj v celoto. ‘Razbito’ stegno/noga bo edini izdelani del telesa tega velikana na lokaciji. Noga se je zdela kot logična izbira okončine za to lokacijo – stegno je del noge, nogi in roki sta iz obešenca posebej padli po tleh … Dejstvo, da na lokaciji ne bo drugih izdelanih delov telesa, pušča odprto pot obiskovalčevi domišljiji – kje so ostali deli telesa, kdaj se bo sestavilo Krvavo stegno, kakšno in kako veliko je Krvavo stegno glede na podano kamnito nogo, …” (Mitski, 2020, 51)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy. Stopalo sta izdelala Andraž Švara in Špela Šedivy, koleno Rok Verstovšek Tanšek, Jaka Modic in Špela Šedivy pa stegno.Skulptura se nahaja na lokaciji Križen drev, ob cesti za Artviže, ob kamnitem mejniku.
“V rodiškem izročilu velja Globoka jama ali Jama v Borštu, podobno kot Cikova, za mesto prehoda na drugi svet. Kot slišimo v pripovedi, naj bi tu živel škrat ali zmaj, h kateremu naj bi se ženske ...zatekale s svojimi težavami. Če je bilo mogoče, jim je škrat pomagal z nasvetom, v nasprotnem primeru pa jih je povabil k njemu v jamo in jih nato »ponesel v nebesa«, z drugimi besedami ženske so naredile samomor v jami.” (Mitski 2020, 24)Skulptura: “Ozek, pokončen kos apnenca je oblikovan v odžagano hrastovo deblo z vejo. Na vejo je obešena ruta. Odžagano deblo simbolizira konec življenja, ruta pa namiguje na to, da je na tem mestu nekdo bil, nekaj pustil … Mehkoba obešene rute je v nasprotju z grobim »lubjem« na površini »debla«. Oboje skupaj je prikrita, a močna interpretacija izročila o samomorih žensk v Globoki jami.” (Mitski 2020, 55)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorica pri skulpturi Drevo z ruto je Marija Romih.
“Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da ...naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Smernice, ki sem jih upoštevala pri oblikovanju, so se nanašale predvsem na skladnost med estetiko in tehnološkim procesom. Ena od vodilnih tem je bila seveda zgodba, na kateri je temeljil motiv, ki je prikazan. Nekaj motivov mi je predstavila somentorica Špela Šedivy, saj je imela že določene koncepte tudi za ostale lokacije, vendar je dovolila manevrski prostor za možne popravke ali drugačne ideje. Pri ustvarjanju motiva je pomagala tudi sošolka Iva Vita Hostnik, ki je za to lokacijo izdelala kip konjske lobanje. Odločile smo se, da so glavni elementi zgodbe poleg konjske lobanje tudi zaklad in štrige, ki razčetverijo vedamca. Strinjale smo se, da to poenostavimo tako, da so prikazane le roke, ki vlečejo in trgajo narazen draperijo. Ta ponazarja moškega, ki je želel izkopati zaklad. Ker je bilo določeno, da bo na lokaciji stalo sedem kamnitih kipov, jih je od tega pet z uprizorjenim bojem med čarovnicami in moškim.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže.
Na Kraškem delu poti bodo označevalci v obliki kvadra dimenzij 35 x 35 x 160 cm.Brkinski del poti je označen s kosi naravno lomljenega peščenjaka podobne višine (150 – 160 cm) in različnih širin. ...Vsaki lokaciji pripada en označevalec in en prag. Največji označevalec poti je namenjen križišču na zgornjem delu poti – označuje 4 lokacije na dveh smereh (Njivice in Križen drev desno ter Kobilja glava in Robida levo).Tipografijo za izpis imen lokacij na kamnitih označevalcih je posebej za projekt Mitski park oblikoval kaligraf/tipograf Marko Drpić.” (Mitski, 2022, 41, 43)“Marko Drpić je kaligraf, črkoklesar, oblikovalec in pedagog. Večinoma se posveča tradicionalnemu tisku s starimi tiskarskimi stroji v svojem studiu za visoki tisk Tiporenesansa v Ljubljani, vendar se ukvarja tudi s klesanjem črk v kamen. Kaligrafije in klesanja črk se je učil pri mojstu z imenom Kristoffel Boudens v Belgiji in pri svojem očetu, vrhunskem kamnoseškem mojstru.” (Šedivy, 2021, 50)
“Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da ...naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Četrti kip, ki sem ga izdelovala, je drugi kip z upodovljenima dvema rokama, ki draperijo vlečeta navzdol. Je drugi kip v nizu, postavljen za konjsko lobanjo. /…/Skice, ki sem jih naredila, sem preslikala na površino in začela izdelvoati geometrično shemo oblike roke. Kot prej sem osnovne oblike rok oblikovala s kotno brusilko z diamantnim diskom. Kjer mi ni uspelo odrezati kosa, sem ga odbila z odbijačem in macolico. Organsko obliko sem izdelala s pnevmatsko pištolo in orodji za klesanje (špica, zobato dleto, različnimi ravnimi dleti in zaobljenimi dleti). Somentorica Špela Šedivy je za konec odrezala še spodnjo ravno, naležno ploskev.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže.
Izročilo govori o stiku navadnih ljudi z bajnimi bitji, z nezemeljskim, ki se zopet odvija prek jame, ki velja v tradicijski kulturi za posrednika z onostranstvom. Po izročilu o obeh jamah, tako ...Cikovi kot Fukovi, si fanta, ki sta vsak po svoje doživela stik z »nadnaravnim«, nista nikoli več opomogla od izkušnje.Skulptura: “Kamniti krog. Prostor v prostoru. Sedem pokončnih kamnitih kosov orisuje, zamejuje posvečen prostor pred Fukovo jamo. Krog kot simbol neskončnosti. Začetek in konec se izmenjujeta, ni začetka in konca. Sedem monolitov, sedem pokončnih kosov kamna postavljenih v krog.Kamniti kosi, naravno lomljena površina kot tista prava oblika in koža kamna in brušena površina, kot prikrita, skrita koža oblike v kamnu….oblike ki hoče zapeljati, oblike ki nagovarja, vzbudi željo, da se je dotaknemo, božamo z roko, pogledom. Zapeljive oblike, ki jih ne moremo zaobjeti z enim pogledom, oblike, ki se prikazujejo in izginjajo, oblike, ki vzbudijo hrepenenje. Ni začetka in konca, je le ples življenja. V zapeljivi krog življenja je vstopil Tonček.” (Mitski 2020, 54)Skulpturo Krog je izdelal akademski kipar Damjan Švara.
“Po izročilu naj bi bilo tu pokopališče ajdov, stara vas ali njihove njive. Arheologi so našli nekaj arhitekturnih sledov, košček rimske keramike in sledove starih njivskih površin. Ponoči so se tega ...kraja ob srenjski meji ljudje izogibali, češ ‘da tam rado straši’. Po pripovedi naj bi tu stala kovačija, v kateri naj bi kovač nudil popotnikom prenočišče. Če popotnik ni ustrezal dolžini postelje, ga je kovač »skrajšal« tako, da mu je odsekal ude in jih zakopal za kovačijo. Motiv spominja na grški mit o Prokrustovi postelji, ki je ravno tako popotnike skrajševal in nategoval za dolžino postelje.” (Mitski, 2020, 14)Skulptura: Kamnita postelja je po višini in širini primerljiva z običajno posteljo, je pa od nje krajša. Odtis človeškega telesa, ki ga zaznamo na mehki draperiji, je brez glave in stopal, kar opazovalcu vzbuja neprijeten občutek. Postelja je nekaj mehkega, udobnega, toplega…če je premajhna in kamnita, nam verjetno vzbudi ravno nasprotne občutke. V tem primeru takšne, ki so ravno v skladu z izročilom.Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, Kovačevo posteljo pa so izvedli Urban Mužina, Sibila Leskovec in Darja Osojnik.Skulptura se nahaja na lokaciji Njivice, ob cesti za Artviže.
“Čuk je 756 m visoka vzpetina, ki spada v širše spomeniško zaščiteno območje Ajdovščine. Ta hrib je zaradi nenavadne naravne posebnosti že od nekdaj zavit v tančico skrivnosti. Na njem namreč najdemo ...majhno jezerce, okoli katerega so se spletle številne legende.” (Medeot idr., 2021, 133)V jezeru je živel kačon lintver. Lintverja naj bi po zapisih iz 19. st. izganjali s krščanskimi obredi kot vraga, ki iz notranjosti gore grozi s poplavami in nevihtami. Kača, ki je bila v predkrščanskih mitologijah močan ambivalentni kultni simbol, povezan z življenjem in smrtjo, je v krščanstvu postala arhetip hudiča, vsega zlega in poganskega. Demonsko bitje z vrha Čuka morda spominja tudi na slovanskega gromovnika Peruna, ki z vrha gore ustvarja grom in blisk. Rodičani so se kraja izogibali. Prav če govorijo tako o lintverju kot o hudiču.Skulptura: Telo velike gladke kače se vije po grobo odbiti površini-skali. Izginja v tleh in se pojavlja na površini – lintver maši luknje. Izdelan je iz dveh kosov peščenjaka. Kosa sta postavljena tako, da imata med seboj nekaj praznega prostora. S tem obiskovalcu puščamo prostor za domišljijo-velikost, dolžina lintverja ni definirana. Glava lintverja ni vidna, saj bi to po izročilu predstavljalo nevarnost za gledalca (lahko bi oslepel).Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, Petra Pika Moze in Katja Juren sta izdelala telo lintverja, Luka Boltar in Špela Šedivy pa rep.
Brkinski del poti je označen s kosi naravno lomljenega peščenjaka podobne višine (150 – 160 cm) in različnih širin. Vsaki lokaciji pripada en označevalec in en prag. Največji označevalec poti je ...namenjen križišču na zgornjem delu poti – označuje 4 lokacije na dveh smereh (Njivice in Križen drev desno ter Kobilja glava in Robida levo).Tipografijo za izpis imen lokacij na kamnitih označevalcih je posebej za projekt Mitski park oblikoval kaligraf/tipograf Marko Drpić.” (Mitski, 2022, 43)
