Odprto ovalno okno (OOO) je ostanek razvojne povezave med preddvoroma, ki se ob rojstvu običajno spontano zapre, pri približno 25 % populacije pa ostane odprto vse življenje. V redkih primerih je OOO ...zaradi desno-levega spoja lahko vpleteno v nastanek kriptogene ishemične možganske kapi, sistemske embolizacije, migrene in dekompresijske bolezni. Perkutano zapiranje OOO je preizkušen, razmeroma enostaven in varen poseg, ki pa prihaja v poštev le pri izbranih bolnikih. Študije namreč kažejo, da je smiseln predvsem pri mlajših bolnikih z embolično ishemično možgansko kapjo, ki tudi po natančnem stopenjskem diagnosticiranju in izključitvi ostalih alternativnih vzrokov ostaja nepojasnjena. Ne glede na opravljeno zapiranje OOO morajo bolniki s kriptogeno ishemično možgansko kapjo doživljenjsko prejemati tudi sekundarno medikamentno zaščito. Glede na doslej opravljene študije zaenkrat velja, da perkutano zapiranje OOO ni učinkovit način zdravljenja migrene, prihaja pa v poštev pri aktivnih potapljačih po preboleli dekompresijski bolezni in pri poklicnih potapljačih. Svetujemo, da se bolniki z indikacijo za zapiranje OOO napotijo na konzilij za OOO.
Vaskulitisi so redka in raznolika skupina bolezni, ki prizadenejo male, srednje velike in/ali velike žile. Večinoma gre za sistemske bolezni, vendar lahko v redkih primerih prizadenejo samo žilje v ...osrednjem živčevju; tedaj jih imenujemo primarni vaskulitisi osrednjega živčevja. Najpogosteje se kažejo z glavobolom, s kognitivnim upadom in z encefalopatijo, neredko pa tudi s sindromom ishemične ali hemoragične možganske kapi ali s prehodno pretočno motnjo. Pri diagnosticiranju se poslužujemo odvzema likvorja, v katerem ugotavljamo limfocitno pleocitozo s povišanimi vrednostmi beljakovin. Vnetni parametri in ostali laboratorijski izvidi krvi (revmatološki, mikrobiološki, citološki izvidi) so praviloma normalni. Magnetnoresonančno slikanje (MRI) glave nam v 90 % pokaže nespecifične spremembe. V primeru negativnega slikovnega izvida in normalnega likvorskega izvida je diagnoza primarnega vaskulitisa osrednjega živčevja praktično izključena. Na angiografiji pri približno 40 % bolnikov ugotavljamo izmenjujoče se stenoze in ektazije, ki so nespecifične najdbe, saj jih lahko opažamo tudi pri drugih boleznih. Zlati standard za postavitev diagnoze je biopsija, ki je zaradi segmentne prizadetosti žilja lažno negativna v 25 %. Zdravljenje pričnemo z indukcijskimi imunosupresivi, izmed katerih največkrat uporabljamo metilprednizolon in ciklofosfamid, v nadaljevanju (po 6–12 mesecih) pa preidemo na vzdrževalno imunouspresivno zdravljenje, največkrat z azatioprinom ali mikofenolat mofetilom. Bolniki s primarnim vaskulitisom osrednjega živčevja so zaradi omejitev pri diagnostičnih preiskavah še vedno velik diagnostični izziv. Ob vsem tem je zgodnja diagnoza ključna za ugoden izid bolezni.
Quality of life of post-stroke patients Bártlová, Sylva; Šedová, Lenka; Havierniková, Lucie ...
Zdravstveno varstvo,
06/2022, Letnik:
61, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Stroke is a disease whose consequences have a considerable impact on the quality of the patient's life. It is a widespread disease that has a disabling impact on life and, in addition to physical ...changes, brings about a number of psychological and cognitive processes.
The goal of the study was to identify and describe the quality of life of post-stroke patients.
The study design was quantitative. A questionnaire of the authors' own design and the SF-36 questionnaire were used to obtain the data.
Significant differences in patient quality of life were identified in relation to patient gender. Moreover, the quality of life in all individual SF-36 dimensions, except for mental health, deteriorated with age. With regard to occupational placement, employed respondents gave the highest evaluation of quality of life according to SF-36 and old-age pensioners the lowest. The analysis shows that quality of life in individual dimensions is positively influenced by respondents' higher education. The evaluation in individual dimensions improves with the time that has passed since the stroke.
The quality of life of post-stroke patients deteriorates with age. The deteriorating level of patient quality of life in older age requires programmes that include assessments and interventions that lead to the treatment of these patients.
Ishemična možganska kap pri otrocih in mladostnikih Kavčič, Alja; Rener Primec, Zvonka; Perković Benedik, Mirjana ...
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
04/2019, Letnik:
88, Številka:
3-4
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Ishemična možganska kap je v pediatrični populaciji redka, vendar predstavlja pomemben vzrok nevrološke oviranosti pri otrocih in mladostnikih. Z razvojem in dostopnostjo nevroradiološke diagnostike ...je danes prepoznava ishemične možganske kapi zgodnejša. Vzroki in dejavniki tveganja za ishemično možgansko kap pri otroku se pomembno razlikujejo od vzrokov pri odraslih, prav tako obstajajo pomembne razlike med neonatalnim in kasnejšimi starostnimi obdobji. Med najpogostejšimi vzroki ishemične možganske kapi v pediatrični populaciji so vaskulopatije, embolije pri prirojenih srčnih napakah in protrombotična stanja. Pogosto je vpletenih več dejavnikov hkrati. Klinična slika možganske kapi pri otroku v akutni fazi ni vedno jasno izražena, zato se diagnoza lahko postavi z zakasnitvijo. Možganska kap pri otroku ne povzroči le izgube določenih možganskih funkcij, temveč vpliva na celostni razvoj otroka.Z namenom zgodnjega prepoznavanja možganske kapi prispevek posebno pozornost namenja opisu različnih kliničnih slik možganske kapi pri otrocih ter dejavnikom tveganja zanjo. Članek podaja tudi trenutne smernice oz. priporočila s področja akutne obravnave in zdravljenja, katerih cilj je zmanjšanje obsega možganske okvare in izboljšanje izida pri otroku. Prispevek obravnava pediatrično ishemično možgansko kap, ki jo opredeljuje starostno obdobje med 28. dnem in 18. letom starosti.
Izhodišče: Postavljanje ciljev je ključni element rehabilitacijske obravnave bolnikov po možganski kapi. V bolnika usmerjeni pristop ni pomemben le za zdravstvene in rehabilitacijske storitve, ampak ...ima velik pomen tudi v procesu postavljanja ciljev. Trenutne raziskave na področju rehabilitacijske obravnave bolnikov po možganski kapi še niso dale jasnega odgovora glede najboljše klinične prakse pri postavljanju rehabilitacijskih ciljev. Namen raziskave je bil ugotoviti, na kakšen način člani rehabilitacijskega tima pri bolnikih po možganski kapi postavljajo rehabilitacijske cilje, katera ocenjevalna orodja pri tem uporabljajo in katere ovire so prisotne pri postavljanju ciljev.Metode: Anketni vprašalnik je izpolnilo 35 članov rehabilitacijskega tima na Oddelku za rehabilitacijo bolnikov po možganski kapi Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. Vprašalnik je vseboval vprašanja glede splošnih kliničnih izkušenj pri postavljanju ciljev v procesu rehabilitacije, uporabi ocenjevalnih orodij in težavah, ki se pojavijo pri postavljanju ciljev.Rezultati: Večina članov rehabilitacijskega tima je že uporabljala postavljanje ciljev kot merilo učinkovitosti rehabilitacijske obravnave in so dojemali postavljanje ciljev kot zahteven proces. Najpogostejše ovire pri postavljanju ciljev so bile pomanjkanje časa in značilnosti bolnika (soobolevnost, osebnostne lastnosti in pričakovanja).Zaključek: Naša raziskava je prikazala številne vidike s strani članov rehabilitacijskega tima, ki so pomembni za postavljanje ciljev v rehabilitaciji bolnikov po možganski kapi. Rehabilitacijski proces se bi moral usmeriti v bolnika in voditi do zastavljenih ciljev. V prihodnje bi bilo smiselno razviti jasne smernice glede postavljanja ciljev v rehabilitaciji bolnikov po možganski kapi kot tudi dodatno izobraževanje zdravstvenega osebja tega področja.
Uvod: Preprečevanje padcev je pomemben del rehabilitacijske obravnave. S timsko obravnavo in sistematičnim izvajanjem aktivnosti pri za padec visoko ogroženih pacientih se število padcev lahko ...zmanjša. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 1.634 pacientov na rehabilitaciji po možganski kapi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča (URI – Soča) od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2012. Za ugotavljanje učinkovitosti aktivnosti za preprečevanje padcev pacientov je bila izvedena retrospektivna opazovalna raziskava z elementi akcijskega raziskovanja. Uspešnost izvedenih aktivnosti za preprečevanje padcev se je ugotavljala na podlagi incidence padcev. Rezultati: V primerjavi z obdobjem 2007 do 2010, ko so se izvajale splošne aktivnosti za preprečevanje padcev in je incidenca padcev npr. leta 2007 znašala 4,5/1000 bolnišničnooskrbnih dni, se je le-ta v letih 2011 in 2012 po uvedbi lestvice za oceno tveganja za padec ter sistematičnega delovanja celotnega rehabilitacijskega tima pomembno zmanjšala, tako da je leta 2012 znašala 2,8/1000 bolnišničnooskrbnih dni. Učinkovitost sistematičnega delovanja pri preprečevanju padcev se kaže v manjšem številu pacientov, ki so padli enkrat (p = 0,025). Diskusija in zaključek: S sistematičnim delovanjem multidisciplinarnega rehabilitacijskega tima lahko učinkovito zmanjšamo število padcev pacientov po možganski kapi na rehabilitacijskem oddelku. Vpliv teh aktivnosti na preprečevanje padcev pacientov v domačem okolju po zaključeni rehabilitaciji odpira tudi možnosti za nadaljnje raziskovalno delo.
PDF
