Lončen vrč iz 15. stoletja. Najden je bil v strugi Ljubljanice pri ledini Kamin pri Bevkah leta 2005. Takšne vrče z ozkim vratom in trakastim ročajem so uporabljali za shranjevanje olja in vina. ...Predmet hrani Narodni muzej Slovenije.
Proizvodnja bronastih korcev je cvetela predvsem od zadnjih desetletij 1. stoletja pr. n. š. do konca 1. stoletja n. š. Korci, ki so bili najdeni v Ljubljanici, so bili izdelani v severovzhodni ...Italiji, verjetno v Akvileji ali njeni okolici. Hrani jih Narodni muzej Slovenije.
Steklen pivski rog, verjetno iz 16. stoletja, je bil najverjetneje izdelan v eni izmed beneških steklarskih delavnic. Najden je bil v strugi Ljubljanice pri Podpeči. Rog hrani Narodni muzej ...Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 334, 335, kat. št. 114.
Železno bodalo z okrašeno nožnico (zadnja desetletja pr. n. š.–sredina 1. stol. n. š.) spada med najbolje ohranjene primerke rimskih bodal. Najden je bil v strugi Ljubljanice pri Ljubljani leta ...1992. Hrani ga Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 276, 277, kat. št. 68.
Trebušaste keramične lonce, praviloma okrašene z vrezanimi valovitimi črtami, lahko primerjamo s posodami, najdenimi na sočasnih slovanskih grobiščih. Veliko število loncev iz Ljubljanice priča o ...živahnem rečnem prometu v 9. in 10. stoletju. Posode hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 302, 303, kat. št. 88.
Sledi ribolova so v Ljubljanici številne, na sliki so uteži za ribiške mreže in vrvice. Oblika teh priprav se skozi stoletja ni dosti spreminjala, od mlajše kamene dobe so se uporabljale kamnite, od ...rimske dobe pa tudi svinčene uteži. Predmete hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 364, 365, kat. št. 140.
Rekonstrukcija plovbe rimske tovorne ladje, odkrite pri Lipah leta 1890. Ladjo so premikali z odrivanjem, vzdolž desnega boka je bil prostor, kjer se je gibala posadka. Uporabljali so dolge lesene ...drogove.Risba je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 108, sl. 122.
Zbirke vjerskih zajednica, uz muzeje i galerije, najvažniji su čuvari pokretne kulturne baštine u Hrvatskoj. Povijest hrvatskoga naroda, njegova pismenost, povijest umjetnosti i književnost ...neraskidivo su povezani s vjerskim zajednicama i sakralnom baštinom koja čini velik udio u nacionalnome identitetu. Poznato je da su veliku ulogu u cjelokupnome kulturnom razvoju zemlje u prošlosti imali brojni crkveni redovi čiji su samostani bili žarišta pismenosti, obrazovanja, kulture i umjetnosti.
