Članek obravnava štiri različice folklornega besedila iz vasi Trnovo ob Soči o kolektivnem maščevanju domačinov nad volkom, ki je napadel njihove ovce; tri besedila so v verzih, eno v prozi. V ...verznih različicah so vaščani poimenovani s konkretnimi hišnimi imeni, kar je pripomoglo k uspešni transmisiji izročila iz generacije v generacijo. Primerjalno so podane žanrsko-vsebinske, slogovne in jezikovne značilnosti vseh štirih narečnih variant besedila. Recepcijo besedil nakazuje žanr zabavljice oz. povedke ter odgovori vprašanih informatorjev. Izpostavljeno je tudi terminološko vprašanje poimenovanja specifičnega podžanra zabavljice, v katerem se nizajo hišna imena. Volkovi so bili v 19. stoletju sistematično iztrebljeni in so do sredine 20. stoletja v Zgornjem Posočju povsem izginili, v zadnjih letih pa so se ponovno pojavili. To aktualizira stara folklorna besedila in motivira nastajanje novih.
Črnogorska narečja so med najbolje preučenimi v slovanskem svetu. Črnogorska filologija je potrdila jezikovno in kulturno vrednost mikronarečnih območij in avtentičnih stvaritev tradicionalne kulture ...ne le za znanost, ampak tudi za celotno črnogorsko kulturo. Naravno nadaljevanje dosedanjih aktivnosti naj bi bila pravna zaščita črnogorskih dialektov kot nesnovne kulturne dobrine. Analiza, ki smo jo opravili je pokazala da obstoječi zakonski okvir daje dober temelj za zaščito črnogorskih dialektov ob multidisciplinarnem sodelovanju filološke stroke, državnih ustanov in delavcev v kulturi.
V prispevku je najprej eksplicitno predstavljen teoretični pristop k slovničnemu spolu tako z vidika istodobnega opisa kot razvoja spolskih sistemov, v drugem delu pa so preko t. i. ujemalnih tipov ...(tj. tipov zvez samostalnika in ujemalnih besed glede na njihove oblikovne in oblikoskladenjske značilnosti) opisane osnove silnice razvoja srednjega spola v slovenskem jeziku. Čeprav lahko marsikatero rešitev zgolj ponovimo po Oblaku (1888; 1890), Tesnièru (1925b) in Ramovšu (1935; 1952), ostaja nerešenih vprašanj o razvoju srednjega spola v slovenščini kljub večji količini danes dostopnega gradiva še veliko.
V prispevku so predstavljeni narečni leksemi iz pomenskega polja ‘mlinarstvo’, tj. izrazje za pomen ‘mlin’, ‘mleti’, ‘moka’, ‘otrobi’ in ‘koruza’ ter ‘sirarstvo’: besedje za pomene ‘sir’, ‘skuta’, ...‘sirotka’ in ‘sesiriti se’. Jezikovno gradivo s slovenskega jezikovnega območja (zbrano za Slovenski lingvistični atlas) kaže na veliko narečno raznolikost. Večina narečnih leksemov je slovanskega izvora. Največ prevzetih besed predstavljajo germanizmi (npr. mohant in mohot ‘sir (za mazanje)’, žur oz. žura ali cmer ‘sirotka’), na zahodu (primorska narečja) pa najdemo tudi romanizme (npr. špres ‘skuta’, frmenta, frmentin ali frmenton ‘koruza’, semola, šemole in šemolini ‘otrobi’).
V prispevku so predstavljeni narečni leksemi iz pomenskega polja ‘koruza’: poimenovanja za koruzo, izrazi za ličkanje in ruženje koruze. Jezikovno gradivo s slovenskega jezikovnega območja (zbrano za ...Slovenski lingvistični atlas) kaže na veliko narečno raznolikost. Za koruzo se najpogosteje uporabljajo še leksemi turščica, sirek, frmenta in frmenton, za pomen ‘ličkati’, tj. ‘odstranjevati krovne liste s koruznega storža’, so v gradivu zapisani še izrazi, kot so majiti, slačiti ali kožuhati, za pomen ‘ružiti’, tj. ‘luščiti zrno s koruznega storža’, pa npr. še luščiti, robiti ali robkati.
Prispevek predstavlja del posnetih, transkribiranih in glasovno poknjiženih različic besedila o stari kmečki hiši v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem v krajih Bistrica na Zilji – Feistritz ...an der Gail, Radiše – Radsberg, Zgornji Kot – Zell-Oberwinkel, Sele (Zell-Pfarre), Želuče – Selkach, Obirsko – Ebriach in Pliberk – Bleiburg. Pripravljena so bila za Interaktivno karto slovenskih narečnih besedil (IKNB), kjer doslej za to območje ni bilo gradiva. V uvodu so opisane težave pri pridobivanju gradiva, na koncu pa je opravljena primerjava leksemov v besedilih in na kartah Slovenskega lingvističnega atlasa 2 (SLA 2). Tako avtorica kot informatorji in posredniki so se srečevali z veliko težavami, saj je pravih narečnih govorcev na tem območju malo ali pa ne poznajo starejšega izrazja.
V razpravi so obravnavani narečne sistemske lastnosti in besedje iz še neobjavljenega gradiva iz zapuščine Jana Karłowicza, ki jo hrani Zgodovinski arhiv v Vilni v zbirki Vilenskega združenja ...prijateljev znanosti. Arhivsko gradivo je zanimiv vir za raziskave poljskih narečij v Podlasju.
This article presents dialectal lexemes from the semantic field of typical equipment or vehicles for winter transport and sport: sanke 'sled', saonice 'sleigh', and skije 'skis'. The article presents ...dialectal material collected for the Slovenian Linguistic Atlas (SLA) for questions 281 ‘sled’, 281(b) ‘children's sled’, and 282 ‘skis’. The data reveals considerable dialectal diversity in the words used to describe devices for carrying various types of loads in the winter (especially in mountainous regions).
Delo Slovník středomoravského nářečí horského typu (Slovar srednjemoravskega narečja hribovskega tipa) je nastalo na podlagi avtoričine doktorske disertacije. Hribovsko podnarečje iz naslova je v ...češki dialektologiji termin za podtip (podnarečje) južnega srednjemoravskega narečja v okviru srednjemoravske narečne skupine, ki se govori severozahodno od Brna v okolici Tišnova, Blanska in Sloupa. Delo je vsekakor velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine obravnavanega področja in vsestransko zanimivo za ljubitelje čeških narečij.
PDF