The article discusses the unexecuted plans for “Honorary cemetery of important Slovenians”, designed by architect Jože Plečnik. In the frame of urban planning of Bežigrad, northern part of Ljubljana, ...the architect also dealt with the territory of the abandoned St. Christopher cemetery, where the enlargement of St. Christopher church, new monumental church (Hall of Fame) as well as memorial park has been planned. The latter should become a Slovenian Pantheon and as such play an important role in creating historical memory and promoting national consciousness. Due to the different wishes of the owner of the area, Diocese of Ljubljana, the project was never executed, its only remaining is Navje memorial park, which has, due to much smaller dimension, never played the same role as Plečnik’s original idea would.
Karolina Bleiweis Trsteniška, z rojstnim priimkom Fellner, je bila po rodu Dunajčanka in žena znamenitega zdravnika, politika in urednika Janeza Bleiweisa. Ob ureditvi Navja so spominsko ploščo v ...obliki odvite listine vzidali pod arkade. Plošča je iz apnenca, nad pozlačenim napisom je vidna plemiška viteška krona, ki je iz kararskega marmorja. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Na vzhodnem robupokopališča ob cerkvi sv. Krištofa v Ljubljani je bil v 19. stoletju zgrajen klasicistični arkadni objekt. Napodlagipreučitve novoodkritega originalnega Pollakovega načrta Arkad, ...spisovnega arhivskega gradiva, historičnih fotografij, rezultatov sondažnih raziskav in prostorske analize ugotavljamo, da gre vprimeru ljubljanskih Arkad, ki sicer nikoli niso bile v celoti realizirane, za eno zgodnejših monumentalnih pokopaliških zasnov v habsburški monarhiji. Načrtovane so bile z deklarativnim zgledovanjem po monumentalnih italijanskih pokopališčih, ki se vežejo na motiv campo santo. Raziskava je pokazala, kako je ob prenovi objekta v okviru preurejanja dela opuščenegapokopališča v Navje arhitekt Jože Plečnik z večarhitekturnimi in vizualnimi intervencijami objekt predrugačil in prilagodil spremenjenemuprostorskemu kontekstu.
Osrednji del nagrobnika – plošča z nemškim napisom “Familie Stroy” – je odpadel. Iz družine Stroj je bil poznan slikar Mihael (1803 – 1871), ki se je rodil v Ljubnem na Gorenjskem, umrl pa v ...Ljubljani. Študiral je na Dunaju, bival pa sprva v Zagrebu in potem v Ljubljani. Mihael Stroj je bil znan po cerkvenih kompozicijah ter portretih slovenskih in hrvaških meščanov. Nagrobnik družine Stroj je bil izdelan iz peščenjaka v sedemdesetih letih 19. stoletja. Na podstavku v obliki sarkofaga stoji križ, ki je ovešen z vencem rož, ki ponazarja povezanost tostranskega sveta z onostranstvom ter božjo ljubezen. V sredini križa je puščica, simbol hitrosti in nagle smrti. Krog ponazarja kačo, ki grize svoj rep, kar simbolizira večnost. (Povzeto po M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje, Ljubljana, 1997.)
Tri nagrobne plošče spominjajo na člane dveh pomembnih meščanskih rodbin: Hradecky in Simonetti. Vsi napisi na teh ploščah so nemški. Marmornata plošča na levi je posvečena spominu na Simonettijeve: ...Marijo, rojeno Grbec (1801 – 1841), ki je bila žena zlatarja Petra Simonettija, sina Filipa (1832 – 1841). Verze zanju je spisal France Prešeren, ki je prijateljeval z zlatarjem. Na beli plošči so zapisani tudi Simonettijeva druga žena Alojzija, rojena Staudinger, ter otroci iz obeh zakonov. Prvotni nagrobnik družine je bil postavljen pri sv. Krištofu že 1841. Nad marmorno ploščo je bil relief s klečečim angelom, pod njo pa plošča s peščeno uro. Ob ureditvi Navja so plošči ločeno, a nedaleč drugo od druge, vzidali pod arkade, relief z angelom pa je dobil prostor nad nagrobnikoma bratov Cimperman. Prešernovi verzi: Mater in sina, / ki ga je povila, / oklepa v svojem krilu ta gomila; nas, preostale, ki za njima lije / oko nam solze, tudi kdaj pokrije, / da združeni napotimo iz mraka / se v večno hišo, kjer nas Oče čaka. Na plošči desno so napisani oče ljubljanskega župana Hradeckega Franc Ks. Hradeczky, računski svetnik, po rodu Čeh, mati Rozalija in županova hči Karolina, ki je imela le 17 let (1809 – 1826). Spodnja plošča je posvečena ljubljanskemu županu Janezu Nepomuku Hradeckemu (1775 – 1846), ki je bil že rojen v Ljubljani. Od 1820 do smrti je bil ljubljanski župan, stanovski zastopnik, bil je soustanovitelj Ljubljanske hranilnice, član številnih društev. Med drugim je zaslužen za ureditev osrednjega trga in parka Zvezda, za zidavo novega mostu čez Ljubljanico, za izboljšanje komunalnih in sanitarnih razmer v Ljubljani. Na plošči je bila napisana tudi žena Marija Schweitzer. Plošči družine sta iz črnega lesnobrdskega apnenca, prvotno sta bili nameščeni v istem nagrobniku, pri prenosu pod arkade pa so ju vzidali ločeno. Med ploščami je viden marmornati relief z oblakom, peščeno uro s perutmi in kačo, ki grize svoj rep. Oblaki ponazarjajo nebesa, ura minljivost, kača pa večnost. Čisto zgoraj je spominska plošča Vojteha Valente. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje, Ljubljana, 1997.)
V grobnici pomembnih slovenskih politikov dr. Antona Korošca (1872 – 1940) in dr. Franca Kulovca (1884 – 1941) so shranjeni le posmrtni ostanki dr. Korošca, čeprav sta oba umrla v Beogradu. ...Koroščevo truplo so hitro prepeljali v Ljubljano, Kulovčevi posmrtni ostanki pa so zaradi vojnih razmer (umrl 6. 4. 1941 ob bombardiranju Beograda) ostali na beograjskem pokopališču. Dr. Anton Korošec iz Biserjan v Prlekiji je bil duhovnik in politik, do razpada Avstro-Ogrske je bil poslanec v avstrijskem državnem zboru in vodja Slovenske ljudske stranke. Znan je po vodenju deklaracijskega gibanja, predsedoval je Narodnemu svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. V Kraljevini SHS je bil poslanec v narodni skupščini, član različnih vlad in tudi predsednik vlade. Bil je nesporni predstavnik slovenskega naroda v jugoslovanski državi. Dr. Kulovec je bil prav tako duhovnik, doma iz Dolenjih Sušic na Dolenjskem, eden najpomembnejših voditeljev SLS in njen glavni tajnik, poslanec Narodne skupščine SHS in minister. Arhitekt Jože Plečnik je svetoval, da Korošca pokopljejo pod arkadami, mestna občina pa mu je želela postaviti viden spomenik, zato je Plečniku zaupala izdelavo načrta zanj. Po Kulovčevi smrti je Plečnik izrisal nov načrt za skupni nagrobnik. Spomenik si je zamislil kot pokrov grobnice, nad njim pa križ in poprsji obeh pokojnikov. Kipar Janez Weiss – Belač je za mestno občino že pred majem 1941 izdelal Koroščevo poprsje, Kulovčevo pa septembra 1941. Izvajalci del so bili: kamnoseško podjetje Feliksa Tomana, pasarja Alojza pirnata, livarja Franca Mostarja, in kiparja Božidarja Pengova. Do novembra 1941 so položili le monumentalno ploščo iz kararskega marmorja, bronasti križ je bil izdelan šele marca 1943. Zaradi vojnih razmer so ga namestili v loretsko kapelo za glavnim oltarjem frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani, kjer je še danes. Belačevi poprsji sta neznano kje. Nad nagrobnikom Korošca in Kulovca je v arkadno steno vzidan del nagrobnika neznanega pokojnika z marmornatim reliefom, verjetno s konca 80. let 19. stoletja.Relief prikazuje angela, ki ob poslednji sodbi s trombo prebuja mrtve in jim kaže pot v nebo. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Napis na plošči:Ivan Grohar, slovenski slikar, * 15. VI. 1867 v Sorici, + 19. IV 1911 v Ljubljani.Grob slovenskega impresionističnega slikarja, znanega po umetniških prikazih krajine in kmečke ...motivike, se je najprej nahajal na pokopališču Sv. Križ (Žale). 1921 so grob zaradi neplačane najemnine prekopali. Proti še enemu prekopu je posredoval France Stele. Grob je bil zravnan z zemljo in nasmeten, nato pa so ga šentpetrski osnovnošolci uredili in označili s križcem in napisom. Leta 1939 so Groharjeve posmrtne ostanke prenesli na Navje. Marmornato ploščo z njegovim imenom so namestili v star stenski nagrobnik iz črnega lesnobrdskega apnenca. Imeniten nagrobnik s konzolama, med katerima je kropilnik, in s stiliziranim klasicističnim sarkofagom na vrhu je bil narejen ob koncu šestdesetih let 19. stoletja. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje, Ljubljana, 1997.)
PDF
