Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Spomenik poljskemu pesniku in raziskovalcu ljudske kulture na Kranjskem, zbiratelju slovenskih ljudskih pesmi Emilu Korytku je v ...poljskem in nemškem jeziku. V slovenščini se napisa glasita: Emilu Korytku, najboljšemu sinu domovine, r. v Lvovu 1813. l., u. v Ljubljani 1839. Prešernove nemške verze je prevedel Janko Glazer: Človeka smrt požanje, človeštva ne; naprej z njim, kar je storil zanje, živelo bo vselej! Korytko je bil zaradi domnevne protidržavne dejavnosti interniran v Ljubljano in je tu živel od leta 1837. Prijatelj France Prešeren je po njegovi smrti posredoval na okrožnem uradu, da so mu dodelili grobni prostor zraven Čopa in Vodnika. Za pogreb in spomenik je s Prešernom poskrbel tudi Korytkov rojak in sotrpin Boguslav Horodynsky, ki je sestavil biografski napis v poljščini. Stroške za obstoječi nagrobnik je poravnal pokojnikov oče. Nagrobnik so postavili že konec maja 1839. V spomeniku se prepletata klasicizem (stela) in grška mitologija, ki jo ponazarja zvijajoča se kača, ki varuje podzemlje in simbolizira večnost. Nagrobnik iz črnega lesnobrdskega apnenca krasi reliefni rodbinski grb. Domneva se, da je spomenik napravil Ignacij Toman. Ob prestavitvi Korytkovega spomenika na Navje njegovih posmrtnih ostankov niso več našli. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na fotografiji levo stoji spomenik Karola Kluna (1841 – 1896) iz Prigorice pri Ribnici, ki je 8. junija 1896 nenadoma umrl v ...Budimpešti med opravljanjem funkcije avstrijskega delegata. Karol Klun je bil kanonik ljubljanske stolne cerkve, državni in deželni poslanec, konservativno katoliško usmerjen. Bil je med ustanovitelji časopisa Slovenec in Katoliške tiskarne. Po smrti so ga iz Budimpešte prepeljali v Ljubljano na pokopališče Sv. Krištofa. Spomenik so postavili do jeseni 1897. Nagrobnik iz tonalita je delo ljubljanskega kamnoseškega mojstra Feliksa Tomana. Nagrobnik je v obliki obeliska, krasijo ga vklesani križ, žitno klasje in vinska trta ter kelih s hostijo, ki kažejo znamenje evharistije in duhovniškega stanu pokojnika. Nagrobnik knezoškofijskega kancelarja Martina Pogačarja iz Cerkelj na Gorenjskem (1824 – 1905) na sliki desno je izdelan iz kraškega kamna. Pogačar je bil častni kanonik in konzistorialni svetnik. Dolgo je poznogotski okras na nagrobniku dopolnjeval preprost križ, ki ga sedaj ni več.Na nagrobniku je pisalo: Tu počiva častiti gospod Martin Pogačar, knezoškofijski kancelar 1. novembra 1824 umrl v Ljubljani /14./svečana 1905 Svetila mu večna luč! (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Nagrobnik Matije Čopa (26. 1. 1797, Žirovnica na Gorenjskem – 6. 7. 1835, Tomačevo) se ponaša z napisom v bohoričici in ...Prešernovimi verzi, ki predstavljajo pokojnika kot izjemnega klasičnega filologa, ki je obvladal 19 jezikov (Jesike vse Evrope je uzhene govoril, ki v tem tihim grobu spi …). Bil je literarni zgodovinar, kritik, teoretik, ki je nadrobno poznal tujo literaturo. Bil je vodilna osebnost Prešernovega kroga in je močno vplival na Prešernov pesniški razvoj. 1835 je utonil v Savi pri Tomačevem. O obliki Čopovega nagrobnika je oskrbnik križniške komende Mihael Pregel 1838 sklical posvetovanje, zbirali pa so tudi prispevke za izdelavo in postavitev. Posvetovanja se je udeležil tudi slikar Matevž Langus, ki je nagrobnik skiciral; po njegovem načrtu se je ravnal kamnosek, najverjetneje Ignacij Toman. Klasicističen nagrobnik iz črnega lesnobrdskega apnenca so 1840 postavili na pokopališču Sv. Krištof. Podstavek je bil oblikovan kot rimski grobni oltar, na njem pa je stal odbit steber, ki bi lahko simboliziral bodisi minljivost človeškega bivanja ali prezgodaj končano življenje. Na stebru sta upodobljena simbola večnosti in nesmrtnosti: kača, ki grize svoj rep ter pozlačena bršljanova veja. Na vznožju stebra je izvorno stala odprta knjiga, na samem stebru pa je sedela sova. To sta bila simbola modrosti in učenosti, ki so jih od klasicizma dalje postavljali na nagrobnike znanstvenikov in učenjakov. Ker Čopovih posmrtnih ostankov niso našli, prav tako sta izginili sova in knjiga, so na Navje prestavili zgolj okrnjen spomenik in ga do polovice vzidali v arkadno steno. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.) - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Bleiweisov spomenik iz tonalita z obeliskom je izdelalo graško kamnoseško podjetje Grein. Podstavek je iz domačega kamna izdelal ...ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. Okoli spomenika je bila ograja iz kovanega železa. Janez Bleiweis, ki se je rodil 1808 v Kranju in umrl 1881 v Ljubljani, je imel mnogo funkcij in bil precej izobražen: bil je doktor medicine, magister porodništva in veterinar, postavil je temelje slovenskega veterinarstva. Bil je tudi aktiven politik, vodilna osebnost političnega tabora staroslovencev. Na nagrobnem spomeniku je nevedenih polno njegovih funkcij in častnih naslovov: tako je bil častni meščan Ljubljane ter drugih mest in trgov, častni občan številnih občin in član mnogih učenih društev, deželni poslanec, tajnik cesarsko kraljeve kmetijske družbe, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, predsednik Matice Slovenske in ljubljanske čitalnice, vitez raznih redov in druge funkcije. Na podstavku je napis: Edino, kar nas teši v bolesti, je zavest, da ves narod slovenski z nami vred plače na Tvojej gomili in da bodeš živel večno v srcu njegovem. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Josip Stritar, rojen 6. marca 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, je bil pesnik, pripovednik in slovstveni kritik ter je imel ...velik vpliv na tedanje slovstvo; ker je bil precej razgledan, je slovstvu odpiral pogled v svetovno kulturo. Veliko let je deloval v tujini, zlasti na Dunaju, kjer je izdajal dunajski Zvon. Bil je tudi častni občan Ljubljane, po njem se imenuje ulica. Umrl je 25. 11. 1923.Stritarjeve posmrtne ostanke so prepeljali iz Rogaške Slatine v Ljubljano in jih položili v grobnico Pisateljskega podpornega društva pri Sv. Krištofu. Vendar njegovega imena na skupni nagrobnik niso zapisali. Mesto je ob urejanju Navja za Stritarja predvidela tuj spomenik. Ta je v obliki klasicistične stele iz črnega lesnobrdskega apnenca, izdelali pa so ga v poznih štiridesetih letih 19. stoletja; možno je, da je izdelek Ignacija Tomana. V zatrepu je pozlačeno božje oko v trikotniku, obdano s sončnimi žarki, ki v krščanski simboliki obljublja odrešenje. Nagrobnik so na začetku arkad vzidali 1937. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Nagrobnik je v spomin skladatelja Gregorja Riharja, rojenega v Polhovem Gradcu 1. 3. 1796 in umrlega v Ljubljani 24. 7. 1863. ...Izdelan je iz nabrežinskega kamna ter zasnovan v t. i. bizantinskem oziroma neoromanskem slogu. Izdelavo spomenika so zaupali kamnoseku Ignaciju Tomanu mlajšemu. Na glavnem delu stele izstopa romanski ločni friz, nad njim je bogat stiliziran rastlinski okras z listi vinske trte in ostanki keliha. Celoto zaključi velik križ. Riharjev poklic in pomen simbolizira tihožitje na spodnjem delu nagrobnika z liro, simbolom glasbenikov, z dolgim trakom in oljčno vejo kot znamenjem miru. Na traku je notno črtovje, na njem pa ostanki notnega zapisa odlomka Riharjeve pesmi “non, non, non morietur in aeternum (vekomaj ne bo umrl). Nagrobni napis in verze je sestavil Luka Jeran. Spomenik so slovesno odkrili novembra 1864. Duhovnik Gregor Rihar je bil organist in vodja ljubljanskega stolnega kora, skladatelj številnih cerkvenih pesmi in prvih maš na slovenska besedila. Rihar je odločilno vplival na razvoj slovenskega cerkvenega petja. Na stolnem koru ga je nasledil nečak Gregor, ki pa je zelo mlad umrl za jetiko. Na nagrobniku piše: Gregorij Rihar, mašnik, sakristan in organist v ljubljanski stolni cerkvi, pervi slovenski pevoskladnik. Kot mašnik je bil posvečen 29. 7. 1829. Verzi: Vikšal z glasi Božjo čast si, pel Marijo, Si preslavil sebe, narod svoj. Pevoskladi Tvoji v daljni svet slovijo, Nevgasljiv spomin ostane tvoj. Postavili spoštovavci. Na podstavku je napisano ime Ign. Thoman ter pripis: Blizo njega počiva njegov stričnik Gregorček Rihar, stolni organist, rojen 1845 pri sv. Petru v Ljubljani, umerl 20. junija 1868. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana