Mjesni narodni odbor Sveta Nedelja kao tijelo lokalne
uprave s radom počinje u srpnju 1947. naslijedivši dotadašnji Mjesni narodni
odbor Općine Sveta Nedelja (1945. – 1947.). Područje njegove ...nadležnosti
obuhvaćalo je područje Svete Nedelje (Nedešćine) s okolnim mjestima, selima i
zaseocima. Mjesni narodni odbor Sveta Nedelja bio je neposredno podređen
Narodnom odboru kotara Labin (1945. – 1955.). S radom prestaje u travnju 1952.
kada područje njegove nadležnosti prelazi pod novoosnovani Narodni odbor Općine
Sveta Nedelja (1952. – 1955.). Prestankom rada stvaratelja gradivo
je bilo pohranjeno u arhivu sljednika, sve dok ga u više navrata između 1973. i
1975. godine nije Skupština Općine Labin predala u Državni Arhiv u Pazinu (tada
Historijski arhiv – Pazin). Gradivo fonda sređivano je tijekom 2013. i 2014.
godine te je u veljači 2014. izrađen sumarni inventar. Struktura je fonda
formirana sukladno sadržajno-funkcionalnom modelu sređivanja djelomice se
oslanjajući na pravila iz
Naredbe o planu
jedinstvenih arhivskih znakova za sve organe uprave na teritoriju Narodne
Republike Hrvatske
(NN 7/58) iz 1958. godine. Fond je podijeljen na
sljedeće osnovne jedinice (serije): »Registraturna
pomagala«, »Opći poslovi«, »Rad i radni odnosi«, »Unutrašnji poslovi«, »Privreda«, »Financije«, »Imovinsko-pravni poslovi«, »Zdravstvo«, »Socijalna zaštita«, »Prosvjeta i kultura«, »Pravosuđe« i »Narodna obrana«. Gradivo sadrži pretežno spise iz
područja privrede, odnosno poljoprivrede, te trgovine i opskrbe. Sačuvani su i
spisi iz financijske oblasti, naročito u svezi s poreznom problematikom, te
spisi imovinsko-pravne problematike u svezi s predmetima agrarne reforme i
kolonizacije te pitanjima optanata. Fond sadrži i spise iz područja socijalne
zaštite, odnosno predmete u svezi s problematikom vojnih invalida, maloljetnika
i dr. Gradivo fonda stoga predstavlja dragocjen izvor o društveno-socijalnim
prilikama u mjestu i razdoblju djelovanja stvaratelja.
The Local People's Committee of Sveta Nedelja acted as a local government body. It
began operating in July 1947, succeeding the former Local People's Committee of
the Municipality of Sveta Nedelja (1945-1947). The area of its jurisdiction
comprised the area of Sveta Nedelja (Nedešćina) with the surrounding places,
villages and hamlets. The Local People's Committee of Sveta Nedelja was
directly subordinated to the People's Committee of the Labin District
(1945-1955). It ceased to function in April 1952, when the area of its
jurisdiction passed under the newly established People's Committee of the
Municipality of Sveta Nedelja (1952-1955).
With the cessation of the work of the creator, the archives was stored in the
archives of the successors, until it was handed over on several occasions
between 1973 and 1975 by the Municipal Assembly of Labin to the State Archives
in Pazin (then Historical Archives of Pazin in Pazin) . The records of the
Fonds were arranged during 2013 and 2014, and in February 2014 a summary
inventory was made. The structure of the fund was formed in accordance with the
content-functional model of arrangement, partly relying on the rules specified
in the Regulations about the Plan for the Unique Archival Signs for all
Governing Bodies in the Territory of the People’s Republic of Croatia (Official
Gazette 7/58) from 1958. The Fonds is divided into the following basic units
(series): "Archival tools", "General affairs", "Labour and Labour Relationships", "Internal Affairs", "Economy", "Finance", "Property and Legal Affairs", "Health care"," Social Protection", "Education and Culture"," Judiciary" and "National Defence".
The archives contains numerous documents from the field of economy, agriculture and
trade and supply. There are numerous files from the financial field, especially those related to tax issues and documents concerning property and legal issues related to the subjects of agrarian reform and colonization and the issues of optants. The Fonds also contains numerous documents in the field of social protection, i.e. cases related to the problems of disabled veterans, minors, etc. The records of the Fonds therefore provide a valuable source on social conditions in the place and period of activity of the creator.
Il Comitato popolare locale di Santa
Domenica operò come organo di amministrazione locale e le sue attività
iniziarono nel luglio del 1947, quando divenne successore del Comitato popolare
locale del Comune di Santa Domenica (1945-1947). La sua competenza si estendeva
sul territorio di Santa Domenica (Nedešćina), compresi i luoghi circostanti,
villaggi e paesini. Il Comitato popolare locale di Santa Domenica fu
direttamente subordinato al Comitato popolare distrettuale di Albona
(1945-1955). Con la cessazione della sua attività, nell'aprile del 1952, il
territorio di sua competenza passa sotto la competenza del neoistituito
Comitato popolare del Comune di Santa Domenica (1952-1955).
Con la cessazione delle attività del soggetto produttore, il materiale fu conservato presso l'archivio del successore, e successivamente, tra il 1973 e il 1975, in più occasioni, fu trasferito da parte dell'Assemblea comunale di Albona all'Archivio di Stato di Pisino (allora Archivio storico di Pisino-Pisino).Il materiale del fondo fu
sistemato durante il 2013 e il 2014 e nel febbraio del 2014 fu creato
l'inventario sommario. La struttura del fondo era formata in base al modello
contenutistico-funzionale di sistemazione che in parte si basava sulle
disposizioni del Decreto relativo al piano di numerazione archivistica unica
per tutti gli organi amministrativi sul territorio della Repubblica Popolare di
Croazia (GP 7/58) del 1958. Il fondo è diviso in seguenti unità di base
(serie): „Strumenti di registrazione“, „Affari generali“, „Lavoro e rapporti di
lavoro“, „Affari interni“, „Economia“, „Finanze“, „Affari giuridico
proprietari“, „Sanità“, „Protezione sociale“, „Istruzione e cultura“,“Magistratura“
e „Difesa nazionale“. Il materiale contiene numerosi atti
dell'ambito dell'economia, agricoltura, commercio e fornitura. Ci sono numerosi
atti dell'ambito finanziario, relativi soprattutto alle problematiche fiscali
nonché atti di problematica giuridico proprietaria relativi a oggetti di
riforma agraria e colonizzazione e questioni degli optanti. Inoltre, il Fondo
contiene numerosi atti dell'ambito di protezione sociale, ovvero oggetti
relativi alla problematica degli invalidi di guerra, di minorenni ed altri. Per
questo, il materiale del fondo offre una fonte preziosa sulle condizioni
sociali del luogo e del periodo dell'attività del soggetto produttore.
V članku je obravnavano baročno župnišče v Veliki Nedelji, ki je najbolj razkošno in najbolj arhivsko dokumentirano baročno župnišče v Sloveniji. Obravnavana je baročnaprezidava in nadzidava ter ...načrti zanjo. 4 x 8-osna enonadstropna stavba je ena od štirih stavb, ki oblikujejo urbani del naselbine ter stojijo zahodno od cerkve in gradu. Načrta zanjo je izdelal najpomembnejši poznobaročni spodnještajerski arhitekt Jožef Hoffer, gradili so jo med letoma 1749 in 1751, kmalu zatem (še v 18. stoletju) pa so nekatere sobe tudi poslikali. Ohranjena Hofferjeva načrta utrjujeta atribucije drugih njemu pripisanih posvetnih stavb, kot so Hofferjeva hiša v Mariboru in dvorci Gornja Bedekovčina, Zgornja Polskava ter Jareninski dvor.
Nekaj je doma narejenih iz svežnja šibja, spomladanskega zelenja in cvetja, druge so t.i. ljubljanske butarice, kjer so poleg zelenja, osnova barvani oblanci. Seveda je morala biti čim večja. ...Okrasili so jih z jabolki in pomarančami. Ali ste vedeli, da je bilo število obešenih jabolk na butarici povezano s številom domačih otrok. Pomaranče so bile pa sploh redke, tako pred drugo vojno, kot tudi še v 50. letih, in so bile za večino nedosegljive. Seveda se je spodobilo, da si dobil za veliko noč vsaj kakšne nove dokolenke, jopico, krilo ali hlače.Prispeval: Medobčinski muzej Kamnik
Vsako pomlad smo nabirali vijolično resje, dišečo travo-šmarnice, rezali pušpan, skrbno odtrgali narcise na domačem vrtu, poiskali grm z leskovo šibo ter vejico drena, ki je na vrhu, dolge pletene ...butare služila kot nabodalo za pisane trakove iz krep papirja, ki je s širokim trakom zaključil spodnji del butare in smo ga za cvetno nedeljo tako močno stiskali v rokah, pri blagoslovu pred cerkvijo sv. Martina v Laškem, da so se naše dlani obarvale v barvo krep papirja. Po koncu obreda pa smo budaro zataknili ob njivi in ob tram na podstrešju doma.Na fotografiji mami Dragica, s hčerkami: Andrejo (na levi), Tanjo (na desni) in Petro (v zavetju maminega trebuha).
Še sredi prejšnjega stoletja je bilo balinanje edini šport na vasi. Tako tudi v Zagorju na Pivki. Zvečine se je dogajalo ob nedeljskih popoldnevih, navadno pa se je začelo že po deseti maši, okrog ...enajstih. Povezano je bilo z gostilnami, ki so premogle skromne balince-balinplace. Kjer jih ni bilo, je šlo tudi brez njih, kar po vaških borjáčih in ulicah gor in dol. Kugle so bile okorne, lesene, doma narejene; posebnopa so bile cenjene rožičevke, narejene iz trdega rožičevega lesa. Igralo se je brez kompliciranih pravil, zmagala je tista dvo- do štiričlanskaskupina, ki je prej pridelala 21 puntov. Glasna odobravanje so dobivali tisti, ki so znali kuglo bolj približati balinčku, predvideti tudi, kam jo zagnati, da ji bo neraven teren pomagal k balincu. Sloveli so pa tisti, ki so bili dobri tolkači, ki so le poredkoma falili.Prtído se je igralo za liter vina. Spremljalo jo je dosti radovednežev, ki so dogajanje hrupno kibicirali. Tudi igralci so postajali po drugi ali tretji prtídi, se pravi po drugem ali tretjem litru, vse zgovornejši in vse glasnejši. Pa se je večkrat zgodilo, da so se doma skrbno pripravljene nedeljske južne ohladile in skazile. Gospodinje so vile roke, tudi ob izkušnji, da bo doma spet direndaj.
Približujejo se velikonočni prazniki in pred tem tudi cvetna nedelja. Nekoč smo se krajani Ostrožnega podali peš ali s kolesi v farno cerkev Sv. Danijela, saj takrat ni bilo osebnih avtomobilov, ...taksijev, avtobusov, pa tudi »celebus še ni vozil.Za te praznike smo imeli običajno nova oblačila. S sestro sva imeli srečo, tretja sestra je »prišla« pozneje, da je bila najina soseda, Ocvirkova Gelči, šivilja. Doma smo se okopali in umili v lesenih kadeh in umivalnikih, saj je bil stari oče kolarski mojster s štampiljko z letnico 1954. To leto, 19. septembra, je prišel na Ostrožno tudi maršal Tito; ta datum pa je nato postal praznik Krajevne skupnosti Ostrožno.Pot v mesto je potekala s kolesom »na štangi« ali na sedežu za kolesarjem. Peljala nas je mimo Gostilne Ljubica, Mizarstva Jezernik, mimo vile Ana, garaž Ingrada, Lanovžke vrtnarije, prečkali smo železniško progo, in nato mimo Kukovičeve žage, vile Regina, gledališča, tržnice, kjer je bila tudi kolesarnica.Preden smo stopili v cerkev, so nam starši v dlan stisnili nekaj drobiža za nabirko. Spomnim se, da se je veliko mojih letnikov, med njimi tudi jaz, stisnilo v kot in denar obdržali, da smo si lahko v slaščičarni Bakijević kupili turški med.Z butarami smo se vračali domov po isti poti in se tudi med seboj glasno prepiral, kdo ima lepšo. Spomnim se, da je bilo eno leto zelo deževno, butare so bile okrašene s trakovi iz krep papirja v vseh različnih barvah. Imela sem lepo svetlo rjavo oblekico, ki pa je bila ob prihodu domov vseh možnih barv. Naj še omenim, da me je krep papir zaznamoval že v rani mladosti, sedaj pa se od moje starosti 63 let naprej, še veliko srečujem z njim. Prispevala: Marija Jevnišek, roj. Turnšek (Celje)
Tradicija izdelovanja cvetnonedeljskih butaric ali »potic je na Ljubnem ob Savinji tesno povezana s tukajšnjim načinom življenja. Kot takšne so lep dokaz, kako se v ljudski umetnosti prelivata ...estetika in funkcionalnost. Podobe, figure, motivi potic predstavljajo orodje ter predmete s kmetij, predmete za osebno rabo, duhovite prizore iz vsakdanjega ali motive iz verskega življenja. Potice so po pravilu izdelane povsem ročno; od nekdaj namreč velja, da so prave potice samo tiste, ki so narejene doma. Materiali so v celoti naravni in izbrani letnemu času primerno. Sveže zelenje, šibje, lubje in plodovi, ki jih lahko najdemo na Ljubnem v pomladnem času.Sodobni trendi vplivajo tudi na drugo raven in sicer motiviko potic. Vendar pa ne gre v tem primeru za nikakršni populizem in komercializacijo. Potice so ustvarjalsko preveč individualni produkt za kaj takega. Gre le za prepletanje sodobnega in tradicionalnega načina življenja. Največjo vlogo tukaj igra predvsem ljudska ustvarjalnost in želja po nečem drugem, boljšem, lepšem in predvsem drugačnem.Prav ta misel je gnala tudi Jožeta Poličnika, ki je konec 19. stoletja izdelal prvo figuralno potico. Tisti čas je bilo namreč v navadi, da so fantje med sabo tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k »žegnu« prinesel največjo in najtežjo potico. Ker pa je bil Jože šibek in slaboten fant, se ni mogel kosati z močnimi vrstniki. Zato se je odločil, da bo, če že ne more narediti največje in najtežje, naredil pa najlepšo potico. Vzel je motiv iz vsakdanjega življenja in − namesto običajnega snopa − je na cvetno nedeljo k maši prenesel potico v obliko tesarske krušne. Miselnost je ostala, motivika pa se spreminja iz leto v leto, kot se spreminja tudi način življenja Ljubencev.Na fotografiji: avtor izdelovanja figuralnih butarc Jože Poličnik- Juvanički (peti z leve); ok. 1912. Lastnik fotografije Jože Hudej.Vir: Ljubenske potice : cvetnonedeljske butarce : katalog k razstavi, od 25. 3. do 13. 4. 2009 v Muzeju novejše zgodovine Celje, 2009, str. 8-9Prispevek: Sebastjan Weber (Muzej novejše zgodovine Celje)
Ljubenci delajo svoje posebne »potice«* iz globoke vere. Ponižno, skromno, dolga leta tudi tujim ljudem neopazno. Še vedno prevladuje navada, da potico, v katero vložijo toliko truda in svojih ...talentov, med letom »skurijo za žegen«. S tem jo simbolično vrnejo tja, od koder so prejeli sposobnosti, moči, zdravja …, da jo sploh lahko naredijo.* Ljubenske potice so butare z Ljubnega ob Savinji, katere domačini nosijo k blagoslovu na cvetno nedeljo.Več v knjigi Ljubenske potice, ki jo pripravila avtorica prispevka v sodelovanju z Ljubenci in je izšla leta 2014 pri založbi PR mediji. Prispevala: Karolina Vrtačnik (roj Grudnik)
PDF
