Kočevski Nemci (Kočevarji) so kot jezikovni otok živeli v jugovzhodnem delu današnje Slovenije več kot šesto let, in sicer do njihove prisilne preselitve (1941/42), nato umika oziroma izgona iz ...Jugoslavije po letu 1945. Od 15. stoletja so bili znani kot krošnjarji, vključili pa so se tudi v množični val izseljevanja v Združene države Amerike po letu 1880. Eno od vprašanj izseljevanja na Slovenskem je pripadnost občevalnemu jeziku, ki ga ugotavljajo avstrijski popisi prebivalstva v letih 1880, 1890, 1900 in 1910. Leta 1890 se je na Kočevskem za nemški občevalni jezik odločilo 18.622 oseb (od tega 1.210 v mestu Kočevje), za slovenski 1.587 (od tega samo 103 v mestu Kočevje). Samo v sodnem okraju Kočevje je leta 1890 živelo14.301 oseb, ki so govorile nemško in 4.895 oseb, ki so govorile slovensko. Torej: kar 72% prebivalstva iz sodnega okraja Kočevje je pripadalo nemškemu občevalnemu jeziku. Iz tega okraja se je v letih 1892 in 1893 izselilo skupaj 639 oseb, kar za zgodnji čas izseljevanja ne pomeni malo. Dva primera: v občini Draga (Suchen) je leta 1890 živelo 526 oseb slovenskega in 409 oseb nemškega jezika, v letih 1892 in 1893 pa se jih je izselilo 76 oseb, v občini Koprivnik (Nesselthal), kjer je živelo v enakem obdobju 1.738 oseb nemškega in samo 115 oseb slovenskega jezika pa je odšlo v Združene države Amerike 50 oseb. Iz celotnega okrajnega glavarstva Kočevje (sestoječega iz sodnih okrajev Kočevje, Ribnica in Velike Lašče) se je v letih 1892–1913 (z delno manjkajočimi podatki) izselilo iz dežele Kranjske 76.195 oseb, od tega kar 17.566 z območja okrajnega glavarstva Kočevje, tj. slaba četrtina (23,05%). Skratka, Kočevsko je izstopalo po številu izseljencev, med katerimi so bili močno prisotni Kočevarji. V omenjenem izselitvenem valu iz okrajnega glavarstva Kočevje je bilo v letih 1892 kar 31,25% žensk, leto dni kasneje 24,65% (po ameriških podatkih se je v letih 1898–1914 priselilo v ZDA 81,6% moških in le 18,4% žensk t. i. »slovenske in hrvaške rase«). Za obdobje 1892–1913 je kočevski izseljenski val sestavljalo KAR 64,77% samskih fantov in deklet. Za leti 1892 in 1893 je z oziroma na poklic odšlo največ dnevnih agrarnih delavcev, sledile so jim dekle, zemljiški posestniki, kajžarji itd. Večina je bila tudi brez premoženja. Skratka, mladi in ljudje brez premoženja so sestavljali večino izseljencev v tem zgodnjem obdobju izseljevanja iz današnje Slovenije. Nedvomno izselitveni val Kočevarjev in Kočevaric v času množičnega izseljevanja v ZDA pomen precejšen delež v t. i. slovenskem izseljenskem valu, kar moramo upoštevati pri raziskovanju tega fenomena na Slovenskem.
Upodobitve mladenk se na razglednicah pogosto ponavljajo. Koncept postavitve topografije kraja se prilagaja naročnikovim željam. Neznani založnik razglednice si je prilastil avtorstvo motiva mesta, ...kar je pogost primer. Fotografija motiva s Pavličkovo tiskarno v ospredju je samostojna razglednica iz leta 1907. Nespretne roke ponarejevalca so razglednico retuširale, slabo izvedena retuša je vidna v podolgovatem belem in črtastem kontrastu.Natisnjena razglednica, odposlana 22. 6. 1909.
Natisnjena razglednica, podkrepljena s podpisi kočevarskih liberalcev na naslovni in hrbtni strani razglednice, je bila odposlana leta 1908 v Innsbruck. Tako kot večina »kič kart« iz te serije je ...razglednica v osnovi sestavljena iz šablone (deček s ščitom, Gruss aus Gottschee in ozadje) ter motiva kraja. Na razglednici je neznani fotograf Kočevje fotografiral s Trate ter v objektiv ujel dve postaji križevega pota, obrat Tekstilane in predel Kočevja, imenovan Gnadendorf.
Kitschen, nekaj brez veze sestaviti. Secesijske prvine, v ozadju kulise, floralna ornamentika – planike kot dekorativni element lesenega okvirja, v katerega je vpeto središče mesta, in figura ...deklice, prikazane s profila. Motivika, izražena skozi različne oblike na razglednici, je bistvena oblikovna novost tega časa, s katero je neznani avtor opredelil lažjo dostopnost dela (razglednice). Z največjo naklonjenostjo je ta slog sprejel ravno meščanski sloj.Natisnjena razglednica, odposlana 28. 5. 1908.
Če bi parafrazirali našega umetnostnozgodovinskega kritika Izidorja Cankarja, bi zaradi estetskega kriterija izdelek naslovili parfumska razglednica. Glavni kočevski trg je bil razpoznaven po ...secesijskih zgradbah. Avtor razglednice je dekorativno, z grafičnimi dodatki na oknih stavb (pozlata) skušal popestriti izdelek. Na razglednici se torej srečamo s pestrimi oblikovno-vsebinskimi poudarki in težnjami po ustvarjanju celostne umetnine (Gesamtkunstwerk).Mešana tehnika, razglednica odposlana 15. 6. 1908. Verlag Josef Röthel Gottschee.
Dopadljiva razglednica je nastala v obdobju secesije. V Nemčiji se je leta 1860 pojavil izraz »kitschen«, kar dobesedno pomeni nekaj brez veze sestaviti. Zanimivo je, da se je med sodobnimi ...zbiratelji tako umetniško ovrednotenih izdelkov prijel izraz »kič karte«. Ob omenjenem motivu se osredotočimo na ime kraja »Gottschee«, ki mu je nemški založnik na pivski sodček dodal motiv glavnega trga (Hauptplatz) v Kočevju.Natisnjena razglednica, odposlana 24. 3. 1907.
Kompozicijsko gledano vsebuje izdelek vse atribute prehodne razglednice. Ženski lik je zamenjan z otroškim motivom: otroka, oblečena v tradicionalno germansko, meščansko oblekico. Interpretacijo ...motiva samo po sebi ovekoveči napis na okvirju »Gottschee«. Brez izjeme vsebujejo vse »kič karte« le nemški zapis kraja Kočevje.Natisnjena razglednica, odposlana 11. 6. 1910.
Kompozicijsko razdeljena razglednica ima vse ključne elemente secesije in elemente ornamentne funkcije krajine. Na razglednici se dekorativen element krajine prepleta z ornamentiko krajine ...(planika). Značilna visokogorska rastlina in na drugi sliki motiv otroškega para v tradicionalni nošnji, značilni za monarhijo, motivno dominirata. Bistveno sporočilo je, da je identifikacija krajine način identifikacije naroda, saj gre za primer, ki ponazarja značilno visokogorsko avstrijsko krajino. Enak motiv, vpet v šablono, sem zasledil pri kraju Mürzzuschlag (Zgornja Štajerska).Natisnjena razglednica, odposlana 1. 12. 1907.
Začetek maja 1945 je zadihal v svobodi. Za Nemci, četniki, ustaši, ki so še nekaj dni prej nasilno rogovilili po naših krajih, ni bilo več ne duha ne sluha. Veličastno se je širila vest, da so naši ...1. maja osvobodili Trst. Skupina starejših partizanov, ki so počivali v naši vasi, kasneje sem zvedel da so bili zvečine Hercegovci, se je že lotevala novih nalog. Posedli so za dolgo mizo pred gostilno, prepoteni, zamazani, neobriti, razgrnili so zapackane papirje in se z izrabljenim koščki svinčnikov učili pisanja. Poškilil sem jim čez ramo in prebral: Za njivu ne treba molitvu, a motiku. – Deset puta, je ukazoval vodnik.Potem pa se je znova zapletlo: na Bistriškem so se Nemci zabarikadirali v bunkerje na bivši rapalski meji in se branili z vsemi močmi. Niso se hoteli predati enotam partizanske IV. armade, smo zvedeli. Za vsako ceno so se hoteli prebiti do Trsta. Enkrat mimo Prema po dolini reke Reke, drugič mimo Šembij na Pivško. A partizanski položaji so bili že trdni. Zagorc Tone Fatur, ki se je po dolgih letih služenja v italijanski vojski kot prekomorski partizan vrnil v rojstni kraj, je kot komandir postavil svojo topovsko baterijo dobesedno na očetovo njivo pod vasjo in topovske cevi naravnal čez Knežak in Šembije na Bistriško in sosednjo hrvaško Klano. – Nazadnje so se Nemci zmehčali in 6. maja ob 6. uri in 4 minute pod slamnato streho stare Petrove hiše v Zagorju podpisali brezpogojno kapitulacijo svojega 97. korpusa, ki je šel ok. 16 000 mož s tremi generali. Šele s tem dejanjem se je na Primorskem končala 2. svetovna vojna.
