Uvod: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, s katero smo proučevali izvajanje preventivnih aktivnosti za varovanje reproduktivnega zdravja žensk v Sloveniji v predporodnem in poporodnem ...obdobju. Namen kvantitativne raziskave je bil proučiti pojavnost in vsebino predporodne in poporodne obravnave žensk v Sloveniji. Metode: Presečna raziskava je potekala od marca 2015 do marca 2022. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, na priložnostnem vzorcu 2.102 žensk. Analiza podatkov je vključevala osnovno deskriptivno statistiko z izračuni frekvenc in odstotkov. Za analizo razlik med ženskami prvorodnicami in ženskami mnogorodnicami smo uporabili Hi-kvadrat preizkus. Statistična značilnost je bila upoštevana na ravni petodstotnega tveganja. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so v času nosečnosti obiski s strani medicinskih sester v patronažnem varstvu zelo redki (14 %). Po ocenah žensk je bila najpogosteje zastopana vsebina obiska poučevanje nosečnice o stanjih, v katerih mora ženska takoj v porodnišnico (61 %). Največ otročnic (22 %) in njihovih novorojenčkov je bilo po porodu deležnih štirih obiskov medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ženske po porodu so bile najpogosteje deležne svetovanja s področja dojenja – prednosti dojenja in materinega mleka za otroka (79 %), medtem ko je bila obravnava novorojenčka največkrat namenjena kopanju (92 %). Diskusija in zaključek: Iz rezultatov je razvidno, da sta v slovenski praksi pojavnost in vsebina obiskov nosečnic in otročnic s strani medicinske sestre v patronažnem varstvu/babice različni. Pri pregledu otročnic so obravnave v večji meri bolj kot na otročnico osredotočene na novorojenčka, kar kaže seznam treh najpogosteje izvedenih intervencij na poporodnih obiskih: svetovanje o prednostih dojenja, položajih pri dojenju in prehrani med dojenjem.
UŽIVANJE ALKOHOLA MED NOSEČNOSTJO Kranjc, Kaja; Lipovec, Neža; Benedik, Evgen
Slovenska pediatrija,
04/2023, Letnik:
30, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Slovenija se glede količine popitega alkohola uvršča v vrh evropskih držav. Pitje alkoholnih pijač je del slovenske kulture, družbeno vezivo, neobhodni sestavni del družabnih dogodkov in praznovanj. ...Uživanje alkohola pogosto preseže mejo manj tveganega pitja in tako predstavlja pomembno tveganje zdravstvenih težav in blagostanja posameznika, njegove družine ter ožje in širše okolice. Etanol deluje opojno, škodljivo in povzroča zasvojenost, vse več pa ga uživajo tudi mladi odrasli (25–34 let), pri katerih je najvišja tudi rodnost. Uživanje etanola med nosečnostjo škodljivo vpliva na otroka ter lahko povzroči resne in nepopravljive posledice, ki jih poznamo kot spekter fetalnih alkoholnih motenj. Varne količine alkoholnih pijač in obdobja v nosečnosti, ko uživanje alkohola ne bi pomenilo tveganja za otroka, ne poznamo, zato v Sloveniji velja priporočilo, da se nosečnice uživanja alkoholnih pijač povsem vzdržijo.
Slabokrvnost je najbolj pogost simptom v nosečnosti. Zaradi razvoja zarodka in hitre rasti ploda se močno povečajo potrebe organizma po železu in vitaminih. Zato je slabokrvnost zaradi pomanjkanja ...železa daleč najbolj razširjena oblika slabokrvnosti v nosečnosti. Anemija v nosečnosti je opredeljena z ravnijo hemoglobina (Hb), ki je manjša od 110 g/L. V normalni nosečnosti se sestava krvi pomembno spremeni. Povečanje celokupnega volumna krvi in hemostatske spremembe so fiziološke spremembe, ki omogočajo, da porodnica brez posledic prenese normalno izgubo krvi med porodom. Plazemski volumen se v nosečnosti poveča za 50 %, masa eritrocitov pa za 18 – 25 %, odvisno od razpoložljivega železa. Te spremembe povzročijo razredčitev koncentracije hemoglobna, kar poznamo kot fiziološko slabokrvnost v nosečnosti. Fiziološka slabokrvnost doseže vrh v 32. tednu nosečnosti. Zaradi fizioloških sprememb odkrijemo s presejalnimi testi v nosečnosti mnogo slabokrvnosti, ki bi sicer ostale neodkrite. Povečane ali spremenjene prehranske in presnovne zahteve v nosečnosti povzročijo, da je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa (sideropenična anemija) bolj pogosta. Prva nepravilnost v biokemičnih izvidih, ki kaže na pomanjkanje železa v nosečnosti, je zmanjšana koncentracija feritina (na pomanjkanje železa lahko sklepamo že, ko je vrednost feritina manjša od 20–30 g/L). Feritin je stabilen in zadovoljivo zrcali zaloge železa, za razliko od vrednosti serumskega železa. Zato učinkovito dodajanje železovih pripravkov in s tem preprečevanje sideropeničnih anemij lahko pričnemo že zelo zgodaj. Tako na zelo enostaven način učinkovito preprečimo nastanek zapletov v nosečnosti, ob porodu in v poporodnem obdobju. Slabokrvnost v nosečnosti je povezana s višjo pogostnostjo za prezgodnji porod, nizko porodno težo, z nujnostjo uporabe transfuzije ob in po porodu ter s poporodno depresijo.
Izhodišča: Telemedicina lahko izboljša glikemične in porodne izide nosečnostne sladkorne bolezni (NSB), čeprav še ni jasno, za katere posameznice naj bi bila telemedicinska orodja najbolj primerna. ...Namen naše raziskave je bil preveriti povezavo nekaterih psiholoških dejavnikov z glikemičnimi parametri pri ženskah z NSB, ki smo jih spremljali s telemedicinsko obravnavo. Analizirati smo želeli zadovoljstvo nosečnic s telemedicinsko obravnavo in opredeliti osebnostne značilnosti žensk, ki jim telemedicinska obravnava bolj ustreza.Metode: Vključene nosečnice so izpolnile Vprašalnik Velikih pet (angl. Big Five Inventory, BFI) in Vprašalnik o opolnomočenju v zvezi z vodenjem sladkorne bolezni (angl. Diabetes Empowerment Scale, DES). Podatke o samomeritvah koncentracije glukoze v krvi smo pridobili iz glukometrov. Povezanost med spremenljivkami smo izračunali s Spearmanovim koeficientom korelacije (Spearman ρ). Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 50 žensk (starost 32,0 ± 4,3 let) z NSB, ki so bile vodene telemedicinsko. Od osebnostnih dimenzij sta bili sprejemljivost (Spearman ρ=0.422, p=0.003) in vestnost (Spearman ρ = 0.346, p = 0.016) pozitivno povezani s skupno realizacijo meritev glukoze v krvi. Ugotovili smo povezavo med povprečno koncentracijo glukoze v krvi po obrokih in skupnim dosežkom pri Vprašalniku DES (Spearman q = 0.324, p = 0.030) ter dvema podlestvicama, tj. Obvladovanjem psihosocialnih vidikov NSB (Spearman q = 0.326, p = 0.029) in Nezadovoljstvom in pripravljenostjo na spremembe (Spearman q = 0.363, p = 0.014). Zaključek: Naši rezultati predstavljajo korak k opredelitvi skupka psiholoških značilnosti žensk z NSB, ki bi lahko bil pomemben napovednik učinkovitosti telemedicinske obravnave. Potrebne so še nadaljnje raziskave, tudi o drugih psiholoških vidikih.
Diskriminacija v času nosečnosti in materinstva v organizacijah sistematični pregled literature Ozadje in izvirnost: Namen pričujočega sistematičnega pregleda literature je podrobneje preučiti ...vprašanje obstoja diskriminacije nosečnic in mater na delovnem mestu ter hkrati raziskati, v kakšni obliki in v kolikšni meri je le-ta prisotna. Pripravljen bo tudi pregled pravne ureditve omenjenega področja in pregled ureditve zaščite nosečnic in mater. Metoda: Opravljen je bil sistematičen pregled literature skozi naslednje baze podatkov: ProQuest, Scopus, SpringerLink, ScienceDirect, Cobiss, dLib, Google Scholar, Emerald, Hein Online, Sci-Hub in mEga iskalnik NUK. Osredotočili smo se na pregled literature v časovnem razponu od leta 2011 do leta 2022, vendar sva zaradi želje po pridobiti vpogled v način spreminjanja diskriminacije v zvezi z nosečnostjo in materinstvom v organizacijah skozi leta, v najino raziskavo vključili tudi starejšo literaturo, za katero sva ocenili, da bo ponudila poglobljen vpogled v bolj poglobljeno razumevanje izzivov iz navedenega področja. Rezultati: Na podlagi meril za vključitev in izključitev je bilo v sistematični pregled literature v navedenem preučevalnem obdobju vključenih 42 referenc, objavljenih v slovenskem (16) in angleškem jeziku (26). Ugotovili sva, da je diskriminacija v nosečnosti in materinstvu prisotna v organizacijah, kljub temu, da je uradno prepovedana s številnimi pravnimi viri. Kaže se v različnih oblikah (diskriminacija pri zaposlovanju, na delovnem mestu,…), kakor tudi v različnih obdobjih (v času nosečnosti in/ali materinstva). Družba: S pričujočim sistematičnimi pregledom literature želimo prispevati k družbenemu razumevanju enakosti spolov in ozaveščati, da nosečnost in materinstvo ne smeta biti razlog za kakršno koli obliko diskriminacije na delovnem mestu. Omejitve/Prihodnje raziskave: Za izvedbo prihodnjih raziskav predlagava nadgradnjo pričujoče raziskave s poglobljenim vpogledom v omenjeno vprašanje skozi percepcijo organizacij. Smiselno bi bilo tudi raziskati ali in v kolikšni meri se realizirajo sklepi na podlagi pridobljenega certifikata Družini prijazno podjetje, ki ga izdaja Ekvilib inštitut, ter kakšen doprinos tega naziva v kontekstu zmanjšane možnosti diskriminacije v času nosečnosti in materinstva oz. starševstva na splošno le-ta predstavlja zaposlenim. Hkrati ocenjujeva, da bi bilo priporočljivo podrobneje raziskati, v katerih segmentih organizacij se takšni primeri diskriminacije pogosteje dogajajo in posledično razmisliti tudi o bolj ciljno usmerjenih ukrepih. Ključne besede: diskriminacija, nosečnost, materinstvo, organizacija, pravice, enakopravnost, pravo
THE EFFECT OF SARTANS ON THE PREGNANCY Marta Cvijič; Mirjam Horvat; Petra Jernejčič ...
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
02/2018, Letnik:
78
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Background. Sartans are commonly prescribed drugs for treatment of hypertension among general population. Data on their fetal toxicity are limited to small uncontrolled series and case reports; first ...such case was described in 2001. It is a well known that sartans therapy in the second and third trimesters of pregnancy is associated with nephrotoxic effect on fetus which results in oligohydramnios, fetal hypertension, renal insufficiency and fetal or neonatal death. Therapy with sartans is found only among pregnant women with diagnose of preexistent chronic hypertension and where sartans were prescribed as primary chosen therapy. Our aim is to describe samples of pregnant women who received sartans during their pregnancy. Methods. We looked over labour and delivery records of all pregnant women, who delivered during the year 2002 and 2006 at Department of Obstetrics and Gynecology, University Medical Center Ljubljana. We analyzed courses of pregnancy for those women who received sartans during pregnancy. Results. During the period we identified five hypertensive women who were exposed to sartans in pregnancy. Two of them were taking medications in the first trimester, course of their pregnancy was normal and the baby was delivered healthy and at term. Another pregnant woman who was also treated with sartans in the first trimester gave birth to a term baby with polydactyly. In our fourth case the therapy with irbesartan ceased in the second trimester of pregnancy when oligohydramnios was described. After stopping the drug, amniotic fluid volumes returned to normal. At 29 gestational weeks, a pathological cardiotocogram was noted and an emergency caesarean section was performed. The baby suffered from severe immaturity. The last case was a pregnant woman with chronic renal failure and arterial hypertension. Therapy with losartan and nifedipine was stopped at the end of second trimester. At the time oligohydramnios was also diagnosed. It persisted until spontaneous delivery at 27 gestational weeks. Aside from immaturity, the newborn suffered from transitional renal impairment. Conclusions. All three pregnancies, where sartans were administrated during the first trimester, ended favorably. From relatively adverse reports we gather that sartan therapy during first trimester of pregnancy probably does not present a higher risk for fetal malformations. Both other pregnancies, where therapy with sartans was stopped in the second trimester were complicated by oligohydramnios. In one of the two, oligohydramnios regressed spontaneously after the therapy had been stopped. In the last case reduced amniotic fluid persisted and it resulted in reversible renal insufficiency of the newborn. A literature review of recent articles reveal the risk of fetal nephrotoxicity due to sartans administered to the mother still during second half of the pregnancy. Renal insufficiency may be reversible or it may persist after cessation of sartan therapy. Based on data available from the literature and from our own five case reports, we can conclude that women who are treated with sartan at the childbearing age should be very well informed of possible teratogenic effects of the therapy. In case of unplanned pregnancy the therapy should be stopped as soon as the pregnancy is documented. However, additional studies are needed to better define the effect of sartans on the pregnancy.
Background: The purpose of this analysis was to find whether the quality indicators of perinatal care in Slovenia change. Methods: We used the same quality indicators which are used in the European ...project Europeristat1 to compare the quality of perinatal care among the countries of the European Union. We used two 5-year periods, from 1998 to 2002 (reference period) and from 2003 to 2008 (observed period). Data for perinatal quality were collected from the National Perinatal Information System of the Republic of Slovenia.2 Statistical significance was tested using the Pearson’s chi-square test. Results: Between 1998 and 2002, there were 87.679 labours ending in the delivery of 88.678 new- borns, and between 2003 and 2008, there were 90.662 labours ending in the delivery of 91.736 babies. In the observed period (2003 do 2008) mothers had statistically significantly higher educational level, a higher percentage came to their first pregnancy examination before the 12th week of gestation (84.0 % vs. 75.3 %), a higher percentage conceived after assisted reproductive techniques (2.0 % vs. 1.7 %), and the incidence of multiple pregnancies was higher (1.7 % vs. 1.6 %). Significantly lower were the percentages of labours without medical interventions (34.7 % vs. 41.9 %) and of spontaneous onset of labour (74.0 % vs. 92.6 %). The percentages of induced labours and of elective cesarean sections increased dramatically (20.1 % vs. 6.6 % and 6.0 % vs. 0.9 %). The increase in the overall percentage of cesarean sections (14.8 % vs. 11.0 %) is mainly due to increased incidence of elective cesarean sections, but the percentage of operative termination of vaginal labour increased as well (3.1 % vs. 2.6 %). The incidence of episiotomies was lower (48.7 % vs. 51.0 %) and so was the incidence of 2nd degree perineal lacerations (4.5 % vs. 5.4 %), while the incidence of 3rd–4th degree lacerations was higher (0.3 % vs. 0.2 %). Transfusion was required in a lower percentage (0.3 % vs. 1.0 %), but the percentage of hysterectomies increased (0.1 % vs. 0.03 %). The incidence of eclampsia was the same in the two time periods (0.1 %). Among preterm deliveries, the higher percentage occurred between 32 and 36 gestational weeks (5.9 % vs. 5.5 %), while there were no differences among the deliveries between the 22nd and 31st gestational week. Stillbirths after the 22nd gestational week was the same in both periods, 5 per 1000 of all newborns, whereas early (2 per 1000 vs. 3 per 1000) and late (0.04 per 1000 vs. 0.4 per 1000) neonatal mortality rates were lower. In both time periods lethal malformations were the cause of death in 1/3 of stillborn babies 1/3 of neonates. Conclusions: Over the last years, an increase in operative deliveries and a decrease in deliveries without medical interventions have been observed in Slovenia. Despite the fact that mothers come to their first prenatal examination earlier in pregnancy than before and that they are more educated, i.e. they have a better socio-economic status, the incidence of preterm deliveries increases, while the mother’s health and the incidence of stillbirths have not changed sig- nificantly. The decrease in neonatal mortality rate should be highlighted.
Anksioznost v peripartalnem obdobju Rus Prelog, Polona; Rus Makovec, Maja
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
10/2023, Letnik:
92, Številka:
9-10
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Nosečnost je za ženske občutljivo obdobje, ki ga spremljajo pomembne fiziološke in psihološke spremembe, tako na čustveni kot biološki, hormonski ravni. Anksioznost je v obdobju tako velikih sprememb ...do neke mere normalen in prilagoditven odgovor na situacijo, vendar pa nekatere nosečnice izkusijo visoko raven anksioznosti, ki doseže stopnjo klinično pomembne motnje. Anksiozne motnje, ki se v peripartalnem obdobju najpogosteje pojavljajo, so generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, fobije, obsesivno kompulzivna motnja in posttravmatska stresna motnja. Pretekla anamneza razpoloženjskih in/ali anksioznih motenj je med najmočnejšimi napovedovalci razvoja peripartalne anksioznosti. Kljub temu, da raziskovalno zanimanje za anksiozne motnje v peripartalnem obdobju narašča in vemo več o značilnostih in diagnostiki, pa so dokazi o klinični obravnavi – tako farmakološki kot nefarmakološki - še vedno omejeni. Tveganje in korist uvedbe farmakološkega zdravljenja vedno individualno pretehtamo. Prepoznava in obravnava anksioznosti med nosečnostjo sta bistvenega pomena in delujeta kot preventiva psihiatričnim motnjam po porodu. Poporodna anksioznost matere lahko tudi pomembno ovira proces navezovanja matere in otroka, kar ima posredno tudi vpliv na razvoj otroka. Pri nosečnicah, ki pa so v psihiatrično obravnavo že vključene zaradi obravnavane duševne motnje, pa je sledenje, podpora in dobro interdisciplinarno sodelovanje lečečega psihiatra in ginekološke službe nujno potrebno.
Izhodišče: Joga sodi med najbolj priporočljive oblike telesne dejavnosti nosečnic. Ni povsem jasno, ali so koristi vadbe joge v nosečnosti večje od koristi drugih oblik telesne dejavnosti. Namen ...članka je predstaviti sistematični pregled randomiziranih raziskav, ki so učinke vadbe joge primerjale z učinki drugih oblik telesne dejavnosti v nosečnosti.
Metode: Pregledali smo zbirko Medline. Uporabili smo deskriptorja iz tezavra Medical subject headings (Mesh) joga (»yoga«) in nosečnost (»pregnancy«). Vključili smo randomizirane raziskave, objavljene med letoma 1996 in 2019, ki so vadbo joge primerjale z drugo obliko telesne dejavnosti v nosečnosti.
Rezultati: Od leta 1996 je bilo objavljenih 20 randomiziranih raziskav, ki so preučevale učinke joge na perinatalne izide. Le pet raziskav je primerjalo učinke joge z učinki drugih, za nosečnice priporočenih oblik telesne dejavnosti. V primerjavi z vodeno telovadbo ali redno hojo je bila vadba joge v nosečnosti povezana z manjšim tveganjem za duševne motnje, bolezni zvišanega krvnega tlaka, nosečnostno sladkorno bolezen, zastoj plodove rasti in prezgodnji porod.
Zaključek: Joga je varna oblika telesne dejavnosti v nosečnosti, ki ugodno vpliva na zdravje nosečnice in ploda. Do danes objavljeni podatki kažejo, da so koristi vadbe joge v nosečnosti lahko večje od koristi drugih oblik telesne dejavnosti.
Sifilis je kronična sistemska okužba, ki jo povzroča spiroheta T. pallidum. Metoda izbire za postavitev diagnoze so serološki testi, in sicer testi za treponemska in testi za netreponemska ...protitelesa. Nezdravljena okužba v času nosečnosti lahko povzroči bolezen tudi pri otroku z možnimi dolgotrajnimi posledicami zanj. V Sloveniji je presejalno testiranje nosečnic na sifilis ob prvem pregledu v nosečnosti obvezno. S pravočasno postavitvijo diagnoze in z zdravljenjem nosečnice lahko v veliki večini primerov preprečimo prenos okužbe na plod. Diagnozo kongenitalni sifilis postavimo s primerjavo seroloških preiskav pri materi in otroku. Zdravljenje je odvisno od tveganja za prisotnost kongenitalnega sifilisa pri otroku. Predstavljamo klinični primer obravnave nosečnice s pozitivnim presejalnim testom v nosečnosti ter obravnavo novorojenčka s sumom na kongenitalni sifilis.
PDF