Avtor obravnava kompleksnost manjšinskih in obmejnih vprašanj, ki sestavljajo problematiko proučevanja kontaktnih območij v zgornjem Jadranu, na katere delujejo sočasno različni dejavniki in ...prispevajo k oblikovanju različne pojavne tipologije v razmerju družbena dominantnost-manjšina, ki vključujejo stanja mejne nacionalne manjšine, teritorialne oziroma regionalne manjšine ter urbane manjšine. Območje zgornjega Jadrana se potrjuje kot izredno zanimiv laboratorij" za uvajanje novih modelov pri utrjevanju različnih institucionalnih in vsakodnevnih oblik medetnične povezanosti v okviru EU."
Prispevek obravnava populacijo Žumberčanov v Sloveniji. To je v Slovenijo priseljena populacija iz hrvaške regije Žumberk, 15 – 40 km kilometrov zahodno od hrvaške prestolnice Zagreb vzdolž ...slovensko-hrvaške meje. Žumberčani so del širše etnične kategorije potomcev Uskokov, prebivalstva, ki se je v poznem srednjem veku pred Otomansko vojsko umikalo iz osrednjega Balkana. Žumberčani so v tridesetih letih 16. stoletja prešli v Unijatstvo – so kristjani vzhodnega obreda, formalno pa del Katoliške cerkve. Žumberk je bil del Vojne krajine, ki so jo zaradi nevarnosti pred turško vojsko ustanovili Habsburžani. Žumberčani so opravljali vojaško službo, ta njihov status pa je tudi odločilno vplival na gospodarsko in socialno organiziranost družbe. Po ukinitvi Vojne krajine leta 1881 so se ekonomske razmere za žumberško prebivalstvo radikalno spremenile. Žumberk je postal območje odseljevanja in ena najbolj depopulacijskih regij Hrvaške. Žumberčani so se selili v druge dele Habsburškega imperija, močna pa je bila tudi migracija v druge države, zlasti v ZDA, Francijo in Nemčijo. Po letu 1880 so se večje skupine Žumberčanov začele pojavljati tudi v obmejnih slovenskih pokrajinah - v Beli krajini, v okolici Novega mesta in v Posavju, kasneje tudi v večjih mestih v notranjosti, predvsem v Ljubljani. To je tudi geografski okvir analize Žumberčanov v Sloveniji. Več kot polovica od 671 Žumberčanov in 772 drugih oseb, ki z njimi živijo v isti družini ali gospodinjstvu, živi v občini Metlika v Beli krajini. Druge osebe so tisti člani gospodinjstev, ki bodisi niso bili rojeni v žumberških vaseh oziroma se ob popisu niso versko opredelili kot grkokatoliki. Žumberčani so demografsko starejša populacija od večine na obravnavanem območju, bolj zgoščeno naseljeni v mestnih naseljih in imajo večji delež moškega prebivalstva. Po zaposlitvi in izobrazbi se ne razlikujejo pomembneje od večine prebivalstva. Večina generacije srednje starosti, še zlasti pa mlajše, živi v etnično in versko heterogenih gospodinjstvih. Pri mlajših generacijah kažejo analize statistično pomemben prehod pri opredeljevanju za Slovence in ne Hrvate, in za rimokatolike namesto grkokatolike pri verskem opredeljevanju. Trend je v občini Metlika, kjer Žumberčani tvorijo večji delež v skupnem prebivalstvu, manj izrazit.
Prispevek prikazuje nekatere elemente razvoja obmejnih območij Slovenije predvsem z vidika učinkov pred pristopne pomoči programa Phare čezmejnega sodelovanja (v nadaljevanju Phare CBC). Regionalni ...razvoj obmejnih območij Slovenije je v vsej svoji dosedanji zgodovini tesno povezan z geopolitičnim položajem in funkcijo obmejnih območij. Republika Slovenija je od leta 1992 prejemala pomoč Evropske unije iz programa Phare. Po letu 1994 je bila vključena tudi v posebni predpristopni program EU Phare CBC.
This monograph is about the ongoing, unstable reconstruction of spaces and places in the village of Dhërmi/Drimades of southern Albania. It is based on twelve months of anthropological field research ...in that village. Particular consideration is given to the process of reconfiguration and redefinition of the meanings that pertain to the village and its people. The monograph focuses on local peoples’ biographies, oral histories, rhetorical claims, and their everyday discourses, through which it is shown how the meanings of the village are reconstructed through interrelations of the locals with other people and places. The underlying theme is the continuity of movements and interrelations through which the local people of Dhërmi/Drimades recreate and reproduce the sense of locatedness of “their” village and themselves.
Uvodno so s konkretnimi primeri izpostavljena regionalno razvojna dogajanja v evropskih, pa tudi v drugih obmejnih območjih na sploh. Sledi analiza regionalno razvojnih dejavnikov od položaja, ...naravnega okolja, političnih elementov ter splošnega in kulturnega razvoja. Večina obmejnih območij ob slovensko- hrvaški meji je nerazvitih tudi zaradi vrste drugih dejavnikov, njihov nadaljnji razvoj pa je odvisen od prometne dostopnosti, od razvoja gravitacijskih središč in od razvojnih inovacij v teh območjih samih.
Članek predstavlja osnovne geografske značilnosti štirih vzorčnih obmejnih območij (Slovenska Istra, Bela Krajina, Spodnje Posavje in Spodnje Podravje), ki so bila vključena v raziskavo o vplivu nove ...državne meje na življenje tamkajšnjih prebivalcev. Analizirali smo njihovo razumevanje sprememb v gospodarskih in socialnih razmerah, prometnih tokovih, medetičnih odnosih itd. Anketiranci (1200 anket) so ocenjevali tudi razvojne možnosti domače regije v luči njene obmejne lege in ovire, ki zavirajo sodelovanje s sosednjo Hrvaško in predvsem njenimi obmejnimi regijami. Predstavljeni so še aktualni projekti čezmejnega sodelovanja.
Prispevek poroča o ciljih in strategijah bruseljskega Evropskega koncepta prostorskega razvoja (EUREK). Avtor osvetli nekatere možnosti, ki jih ta strateški koncept ponuja in priporoča skupno ...načrtovanje razvoja na obmejnih območjih, tako partnerskih držav Evropske zveze kot njih in kandidatk za priključitev. Prostorski načrti, ki bodo upoštevali danosti in komplementarnost območij ob meji bodo deležni pomoči, ki jo nakazuje obravnavani strateški program EU.
Z analizo zemljiškoposestnih in zaposlitvenih značilnosti so opredeljeni nekateri elementi čezmejne regionalne povezanosti prebivalstva petih občin sevsrovzhodne Slovenije ob državni meji s Hrvaško. ...Stopnja dosedanje povezanosti je bila zaradi odprtosti nekdanje medrepubliške meje zelo visoka, zato bo prepustnost nove meje v prihodnje pomemben dejavnik družbenoekonomskega razvoja tamkajšnjih manj razvitih območij.
PDF
