Barjanski okarček se v Sloveniji edinstveno pojavlja tako na vlažnih (Ljubljansko barje z okolico) kot na suhih traviščih (slovenska Istra, Kras, Goriška brda). Med naravnimi nesrečami, ki ogrožajo ...njegove habitatne krpe, so požari in poplave. Njihovo pogostost pojavljanja v nekdanjih in obstoječih bivališčih barjanskega okarčka smo ugotavljali s χ2-testom. Pokazali smo, da so življenjska okolja na vlažnih traviščih požarno manj ogrožena kot na suhih traviščih. Med slednjimi so najbolj ogrožene habitatne krpe na Krasu in v slovenski Istri. Habitatne krpe barjanskega okarčka so poplavno ogrožene le v slovenski Istri in na Ljubljanskem barju. Glede na stopnjo požarne in poplavne ogroženosti ter razdrobljenosti življenjskih okolij barjanskega okarčka v Sloveniji domnevamo, da lahko tovrstne naravne nesreče povzročijo lokalno izumrtje vrste.
Izhodišča: Pomembno vlogo pri prehranski obravnavi imata tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled, na podlagi katerega lahko postavimo diagnozo motnje prehranjenosti ali s ...prehranjenostjo povezane motnje. Ocena posameznikovega prehranskega stanja, ki jo pridobimo s prehransko obravnavo, je namreč ključna za načrtovanje učinkovite prehranske oskrbe. Za razvoj področja je pomembno, da so vsi termini, ki se uporabljajo pri kliničnem delu, usklajeni. Taki terminološki dokumenti v mednarodnem prostoru že obstajajo, smiselni pa so tudi za slovenščino in naše okolje. Metode: Prispevek temelji na eksplicitnem terminološkem dogovoru skupine 42 relevantnih slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih ustanov. Osnova oblikovanja terminoloških smernic je terminološki dokument Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo, pri čemer so bili upoštevani tudi novejši izsledki klinične prehrane. Rezultati: Predstavljeni so slovenski termini in terminološke definicije s področja klinične prehrane. Opredeljeni so osnovni pojmi s področja prehranske obravnave, ki je praviloma del medicinske obravnave. Predstavljena sta pojma prehranska ogroženost in presejanje prehranske ogroženosti, ob čemer so navedeni tudi različni presejalni testi za presejanje prehranskih motenj in s prehranjenostjo povezanih stanj. Podrobno so opredeljeni tudi prehranski pregled in njegovi sestavni deli. Zaključki: Tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled sta bistvena za diagnostično obravnavo v okviru klinične prehrane, poenoteno razumevanje terminologije pa omogoča primerno prepoznavo patoloških stanj pri bolnikih in pripravo ustreznega načrta prehranskih ukrepov.
Romejščina je zadnje grško narečje, ki se še vedno govori v severnovzhodni Turčiji. O islamizaciji govorcev grščine na področju krajev Of, Sürmene, Rize in Matsouka se poroča v obdobju med petnajstim ...in osemnajstim stoletjem. Čeprav je leta 1923 prišlo do izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo, je bilo muslimanskim govorcem grščine dovoljeno ostati v maloazijski domovini, kar je razlog, da se je grščina v manjših enklavah ohranila vse do dandanes. Petnajst let po začetku terenskih raziskav pričujoča razprava prinaša temeljne ugotovitve o romejščini: obravnavamo njeno zunanjo zgodovino in genealogijo, opišemo predhodne poskuse dokumentacije jezikovnega gradiva in na kratko predstavimo slovnični sistem. Zadnji del razprave je posvečen trenutnemu sociolingvističnemu stanju ter poskusom oživljanja jezika, ki jih umestimo tudi v kontekst premnogih izzivov ideološke narave (oz. takšnih, ki so si ideološki predznak pridobili), s katerimi se soočajo.
Luskavica je kronična sistemska vnetna bolezen. Sistemsko vnetje pri luskavici vodi v številne pridružene bolezni, med katerimi so srčno-žilne bolezni glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Ker ...zaenkrat presejanje na prisotnost dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni in njihova obravnava pri bolnikih z luskavico še vedno ni zadostno, je ključno ozaveščanje tako zdravnikov, ki bolnike z luskavico zdravijo, kot tudi samih bolnikov z luskavico. Bolnike z luskavico namreč lahko že v zgodnji starosti pomembno ogrožajo srčno-žilni zapleti. S člankom želimo povzeti ključna spoznanja o tem in podati okvirne usmeritve za obravnavo dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni pri bolnikih z luskavico.
Uvod: Eden od dejavnikov kakovosti življenja starejših v socialnovarstvenem zavodu je prehrana. Namen raziskave je bil proučiti prehransko stanje in ponuditi predloge za izboljšanje prehrane ...starejših v socialnovarstvenem zavodu. Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna opisna metoda raziskovanja. Analizirani so bili dnevni jedilniki v socialnovarstvenem zavodu in na vzorcu starejših (n = 48) izvedena analizo dejanskega vnosa hranil in prehranskega statusa. Prehransko stanje je bilo ugotovljeno na podlagi indeksa telesne mase in vprašalnika Mini prehranski pregled. Vključeni v raziskavo so imeli prehrano, pri kateri dietne prilagoditve niso bile potrebne. Rezultati: Povprečna energijska vrednost ponujenih jedilnikov je znašala 8457 kJ (2021 kcal) na dan, 17 hranil je odstopalo od priporočil. Moški (M) in ženske (Ž) se statistično pomembno razlikujejo v deležu ostanka maščob (μM = 16 %, μŽ = 24 %; p = 0,036), holesterola (μM = 15 %, μŽ = 26 %; p = 0,035), vitamina D (μM = 15 %, μŽ = 27 %; p = 0,017) in vitamina B12 (μM = 17 %, μŽ = 25 %; p = 0,016). Indeks telesne mase je pokazal, da nihče od starejših, ki so bili vključeni v raziskavo, ni bil podhranjen ali v kategoriji debelost III. stopnje. Diskusija in zaključek: Raziskava je potrdila potrebo po sistematičnem spremljanju kakovosti prehrane starejših v socialnovarstvenih zavodih. Da bi starejšim zagotovili ustrezno prehransko oskrbo, je potrebno sodelovanje medpoklicnega tima s starejšimi in njihovimi družinskimi člani.
V sestavku je kratko opisan pomen genskih bank od ustanovitve prvih nacionalnih ustanov do trenutnega stanja na tem področju. Poudarjen je tako pomen ohranjanja genskih virov za napredek kmetijstva ...kot tudi pomen genskih virov kot kulturne dediščine človeštva. Kratko je predstavljen pogled na zakonodajo, ki je nastala z uveljavitvijo mednarodne pogodbe o genskih virih.
Prispevek obravnava osnovne strokovne termine v geografiji naravnih nesreč, s katerimi ne samo poimenujemo pojave, ampak vključujejo tudi teoretske in metodološke temelje stroke. Njihovi pomeni so ...obravnavani z vidika geografije, ki opredeljuje naravne nesreče kot sestavni del pokrajine in iz tega naj bi izhajal tudi geografski pomen teh izrazov. Poenotenje v okviru geografije je še pomembnejše zaradi interdisciplinarnega preučevanja naravnih nesreč, saj obstajajo precejšnje razlike med izrazjem sodelujočih strok.
Abstract The paper summarizes current knowledge on the population size, habitat, conservation status and conservation measures for the White-backed Woodpecker Dendrocopos leucotos in Slovenia. The ...species is an extremely rare forest specialist species. It inhabits mostly Dinaric beech Fagus sylvatica forests from Trnovski gozd, Nanos, Javorniki Mts and Mt Snežnik to the Kočevsko region and Gorjanci Mts. The species is also present in the Zasavje region and Mt Boč. The majority of the population (80%) inhabits the altitudinal belt between 700 and 1400 m a.s.l. The size of the Slovenian breeding population is currently estimated at 100-150 breeding pairs. Using the new survey playback method, we expect to find the species at additional sites. The highest densities were recorded on Mt Snežnik (0.7 breeding pairs/km 2 in the Zatrep - Planinc forest reserve, 0.6 breeding pairs/km 2 at Gomance) and in the Gorjanci Mts (0.6-0.9 breeding pairs/km 2 in the Kobile forest reserve). The species inhabits beech and mixed forests with an important percentage of dead trees. The volume of dead trees was measured only at few sites inhabited by the species and ranged from 42 to 283 m 3 /ha. Signs of foraging were detected mainly on beech snags and stumps; all nests were found in upright beech snags. In Slovenia, the species is threatened by the low percentage of dead deciduous trees in forests, the construction of new forest roads, the increased annual timber harvest and a weak network of forest reserves. The proposed conservation measures include increasing the amount of dead deciduous trees in managed forests, increasing the area of forest reserves and halting the construction of new forest roads.
Prispevek obravnava problematiko lokalnih vodnih virov na primeru Bele krajine - podeželske, kraške pokrajine v jugovzhodni Sloveniji. Na terenu smo inventarizirali 261 različnih vodnih virov, ...preučili njihovo nekdanjo in sedanjo rabo ter vlogo v življenju lokalnega prebivalstva in podali oceno njihove hidrogeološke občutljivosti ter hidroekološke ogroženosti. Z izgradnjo vodovoda so belokranjski vodni viri izgubili svoj tradicionalni vodooskrbni pomen, navezanost lokalnega prebivalstva nanje in vedenje o njih pa tone v pozabo. Kljub temu posamezne lokalne skupnosti v zadnjem času prepoznavajo njihovo naravno, kulturno in ekosistemsko vrednost, kar se zrcali v pobudah za ohranjanje, zaščito in obnovo posameznih vodnih virov. Večina belokranjskih vodnih virov je zaradi kraškega površja sicer zelo občutljivih za onesnaževanje, vendar pa je njihova dejanska hidroekološka ogroženost, ki izhaja iz človekovih dejavnosti v zaledju, razmeroma majhna.
The article examines issues of local water resources using Bela Krajina as an example - a rural, karst landscape in south-eastern Slovenia. In the field, we made an inventory of 261 different water ...resources, analysing their past and current use along with their role in the life of the local population and assessing their hydrogeological sensitivity and hydroecological threat they face. With the introduction of distributed water systems, water resources lost their traditional importance in terms of water supply, with local population’s reliance on and knowledge about them fading. Nevertheless, certain local communities have recently recognized their natural and cultural value, as well as their importance to ecosystems, which is reflected in initiatives for the preservation, protection and restoration of individual water resources. Most of Bela Krajina’s water resources are very sensitive to pollution due to the karst surface, however the actual hydroecological threat they face from human activities in their catchments is relatively low.
Prispevek obravnava problematiko lokalnih vodnih virov na primeru Bele krajine - podeželske, kraške pokrajine v jugovzhodni Sloveniji. Na terenu smo inventarizirali 261 različnih vodnih virov, preučili njihovo nekdanjo in sedanjo rabo ter vlogo v življenju lokalnega prebivalstva in podali oceno njihove hidrogeološke občutljivosti ter hidroekološke ogroženosti. Z izgradnjo vodovoda so belokranjski vodni viri izgubili svoj tradicionalni vodooskrbni pomen, navezanost lokalnega prebivalstva nanje in vedenje o njih pa tone v pozabo. Kljub temu posamezne lokalne skupnosti v zadnjem času prepoznavajo njihovo naravno, kulturno in ekosistemsko vrednost, kar se zrcali v pobudah za ohranjanje, zaščito in obnovo posameznih vodnih virov. Večina belokranjskih vodnih virov je zaradi kraškega površja sicer zelo občutljivih za onesnaževanje, vendar pa je njihova dejanska hidroekološka ogroženost, ki izhaja iz človekovih dejavnosti v zaledju, razmeroma majhna.
PDF
