Prirojena okužba s citomegalovirusom (pCMV) je v razvitih državah najpogostejša prirojena okužba ter najpogostejši vzrok za senzorinevralno okvaro sluha in razvojnonevrološke motnje. Le manjši delež ...otrok s pCMV ima ob rojstvu izražene znake bolezni, medtem ko je pri večjem deležu otrok s pCMV ob rojstvu okužba klinično nema. Vendar ti otroci lahko kljub temu dolgoročno razvijejo razvojnonevrološko motnjo. Zlasti so ogroženi za nastanek okvare sluha. Glede na evropske epidemiološke podatke in ocenjeno incidenco pCMV v Sloveniji, ki znaša 0,14 %, se pri nas rodi nezanemarljivo število otrok s pCMV. Danes odkrijemo le manjši delež novorojenčkov s pCMV, večinoma le tiste, ki imajo ob rojstvu tudi izražene znake bolezni. Dokler za to bolezen ni univerzalnega presejanja nosečnic in novorojenčkov na pCMV, je smiselno dosledno izvajati usmerjeno presejanje novorojenčkov ter z ustrezno obravnavo izboljšati dolgoročni razvojnonevrološki izid pri otrocih. V prispevku predstavljamo izhodišča za usmerjeno presejanje novorojenčkov na pCMV ter protokol obravnave otrok s pCMV.
Okužbe sečil so med najpogostejšimi bakterijskimi okužbami pri otrocih in so pogosto prvi znak prirojenih nepravilnosti sečil. Če jih pravočasno odkrijemo in ustrezno zdravimo, so zapleti redki. V ...akutni fazi okužbe sečil lahko pride do resnega, življenje ogrožajočega, a redkega zapleta – psevdo-hipoaldosteronizma, ki najpogosteje prizadene otroke do šestega meseca starosti. V prispevku opisujemo klinični primer šestmesečnega dečka, pri katerem je ob akutni okužbi sečil prišlo do sekundarnega psevdohipoaldosteronizma tipa 1. V nadaljevanju razpravljamo o klinični sliki, diagnosticiranju, diferencialni diagnostični analizi in zdravljenju sekundarnega psevdohipoaldosteronizma tipa 1, ki je posledica okužbe sečil in prirojenih nepravilnosti sečil.
Okužbe sečil uvrščamo med pogostejše bakterijske okužbe pri dojenčkih in otrocih. Najpogostejši povzročitelj je bakterija Escherichia coli. V prispevku opisujemo pomembne razlike med kliničnim ...potekom akutne okužbe sečil pri dojenčkih, majhnih in večjih otrocih ter mladostnikih. Poudarjamo pomen zgodnjega prepoznavanja in zdravljenja predvsem okužbe zgornjih sečil zaradi preprečevanja nastanka brazgotin na ledvicah.
Sifilis je kronična sistemska okužba, ki jo povzroča spiroheta T. pallidum. Metoda izbire za postavitev diagnoze so serološki testi, in sicer testi za treponemska in testi za netreponemska ...protitelesa. Nezdravljena okužba v času nosečnosti lahko povzroči bolezen tudi pri otroku z možnimi dolgotrajnimi posledicami zanj. V Sloveniji je presejalno testiranje nosečnic na sifilis ob prvem pregledu v nosečnosti obvezno. S pravočasno postavitvijo diagnoze in z zdravljenjem nosečnice lahko v veliki večini primerov preprečimo prenos okužbe na plod. Diagnozo kongenitalni sifilis postavimo s primerjavo seroloških preiskav pri materi in otroku. Zdravljenje je odvisno od tveganja za prisotnost kongenitalnega sifilisa pri otroku. Predstavljamo klinični primer obravnave nosečnice s pozitivnim presejalnim testom v nosečnosti ter obravnavo novorojenčka s sumom na kongenitalni sifilis.
Citomegalovirus (CMV) je najpogostejši virusni vzrok okužbe ploda v maternici. Virus je nevrotropen, zato povzroča predvsem nevrološke zaplete. Je najpogostejši negenetski vzrok senzorinevralne ...naglušnosti, nevroloških nepravilnosti in umske zaostalosti, hkrati je vzrok tudi za nedonošenost, smrt ploda v maternici in umrljivost novorojenčkov. Okužbo s CMV potrjujemo z dokazom za CMV specifičnih protiteles IgM in IgG. Prisotnost virusa dokazujemo s PCR. Za časovno opredelitev okužbe s CMV določamo avidnost protiteles IgG. Prirojena okužba je posledica viremije ob primarni ali sekundarni okužbi nosečnice. Ob znotrajmaternični okužbi so lahko prisotni značilni ultrazvočni znaki. Prenatalna diagnoza prirojene okužbe s CMV se postavi z amniocentezo. Simptome ob rojstvu ima do 15 % otrok mater s potrjeno okužbo v nosečnosti. Pri novorojenčkih s simptomi pride v 40–60 % do trajnih posledic, od katerih je najpogostejša senzorinevralna naglušnost. Svetovanje nosečnici s primarno okužbo s CMV je težavno, saj po doslej razpoložljivih podatkih in izsledkih raziskav izida za plod še ne znamo natančno napovedati. Ocene resnosti okužbe in možnih posledic temeljijo predvsem na časovni opredelitvi okužbe nosečnice, prisotnosti in vrsti nepravilnosti pri plodu in laboratorijskih parametrih. Rutinsko zdravljenje nosečnic s potrjeno okužbo s CMV z virostatikom valaciklovirjem ali s hiperimunimi globulini se zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov o učinkovitosti ne priporoča. Vse nosečnice bi morale biti seznanjene o nevarnostih okužbe s CMV in preventivnih ukrepih za zaščito pred okužbo s CMV v nosečnosti. Pregledni članek povzema znana dejstva glede presejanja, diagnosticiranja in zdravljenja okužbe s CMV v nosečnosti z navajanjem najnovejših spoznanj in dokazov ter predstavlja prilagoditev tujih priporočil za dobro klinično prakso v Sloveniji.
Okužbe sečil se pri novorojenčkih pojavljajo pogosteje kot pri starejših otrocih. V reviji Slovenska Pediatrija III/2023 je dr. Kavčič s sodelavkami objavila izsledke retrospektivne raziskave, v ...katero so vključili 274 novorojenčkov, ki so bili zaradi okužbe sečil hospitalizirani na Kliničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike med letoma 2013 in 2021. V prispevku so natančno navedeni splošni podatki o akutni okužbi sečil pri novorojenčku, podatki o kliničnih znakih, najpogostejših povzročiteljih in antibiotičnem zdravljenju ter podatki o deležu otrok s prirojenimi nepravilnostmi sečil in odpornostjo na antibiotike v slovenski skupini novorojenčkov v 8-letnem obdobju. Zato v tokratni posebni številki, ki je posvečena prispevkom 6. Slovenskega simpozija pediatrične nefrologije, vsebine ne ponavljamo.
Izhodišče: Okužbe sečil se pri novorojenčkih pojavljajo bolj pogosto kot pri starejših otrocih. V raziskavi smo želeli analizirati klinično sliko in povezavo s strukturnimi nepravilnostmi sečil ter ...pridobiti pregled nad povzročitelji in njihovo občutljivostjo za antibiotike. Metode: V retrospektivno raziskavo smo vključili novorojenčke, ki so bili zaradi okužbe sečil hospitalizirani na Kliničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike med letoma 2013 in 2021. Podat-ke smo pridobili s pomočjo bolnišničnega informacijskega sistema Clinical. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 274 novorojenčkov, od tega 69 % dečkov. Delež bolnikov s pridruženimi nepravilnostmi sečil je znašal 39,8 %. Klinični znaki ob sprejemu so bili nespecifični, najpogosteje so se pojavljali vročina (37,1 %), slabše hranjenje (21,5 %) in razdražljivost oziroma neutolažljiv jok (17,1 %). Najpogosteje dokazani povzročitelj okužbe je bila Escherichia coli (60,4 %). Antibiotično zdravljenje je večinoma potekalo v parenteralni obliki (74,8 %) in je v povprečju trajalo 9,6 dneva (mediana 7 dni). Najpogosteje izbrano empirično antibiotično zdravljenje je bilo zdravljenje z ampicilinom in gentamicinom (61,3 %). V 36,5 % je bila osamljena bakterija odporna proti enemu od testiranih antibiotikov. Escherichia coli je bila najpogosteje (36,7 %) odporna proti ampicilinu in v 1,8 % proti gentamicinu. Zaključek: Okužbe sečil se pri novorojenčkih lahko kažejo z nespecifičnimi znaki. Velik delež novorojenčkov ima pridružene nepravilnosti sečil – ti običajno zbolevajo bolj zgodaj kot novorojenčki z zdravimi sečili. Pri tej skupini bolnikov je najpogostejši povzročitelj okužbe prav tako Escherichia coli, a v manjšem deležu, in je v tretjini primerov odporna proti ampicilinu in le redko proti gentamicinu.
V času epidemije covida-19 so se v zdravljenje bolnikov s covidom v Sloveniji vključevale različne slovenske bolnišnice. Ob centralno koordiniranem vključevanju – glede na potrebe in zmogljivosti ...bolnišnice ter ob upoštevanju strokovne usmerjenosti posameznih bolnišnic – so bile izkušnje ustanov različne. V prispevku prikazujemo izkušnje z obravnavo bolnikov s covidom-19 v obdobju 4. vala epidemije v periferni, pulmološko usmerjeni bolnišnici, kar je prvi prikaz analize kakovosti obravnave teh bolnikov v Sloveniji. Osnovne značilnosti hospitalizacij smo analizirali s pomočjo integriranih rešitev informacijskega sistema Birpis in pregleda elektronske temperaturno-terapevtske liste (eTTL). Kakovost strokovne obravnave smo ocenjevali glede na upoštevanje veljavnih strokovnih priporočil. Analiza je potekala z vgrajenimi statističnimi funkcijami programa Microsoft Excel. 99 bolnikov (58 žensk, 41 moških), starih 67,9 leta, je bilo v povprečju hospitaliziranih 8,1 dneva. Večina so bili prebivalci naše regije (61 %), necepljeni (61,6 %) in s težkim potekom bolezni s potrebo po dodatku kisika (88,9 %). Večina bolnikov je prejela steroide (73,7 %), antibiotik (68,7 %) in vitamin D (71,7 %), v manjši meri so prejeli specifično terapijo (remdesivir 25,3 %, kombinacijo kasirivimab/imdevimab 2 %, tocilizumab 1 %). Neželenih učinkov novih zdravil nismo zabeležili. Umrlo je 17 oseb (celokupna smrtnost 17,2 %). Med osebjem na covidnem oddelku ni prišlo do prenosa okužb. Rezultati kažejo, da je bilo zdravljenje bolnikov s covidom-19 v Bolnišnici Topolšica uspešno, hkrati pa nakazujejo možnost dodatnih izboljšav zlasti na področju predpisovanja antibiotikov.
V prispevku prikazujemo primer akutnega pankreatitisa in hepatitisa ob okužbi z virusom influence B pri otroku. Ob iskanju etiološkega vzroka prizadetosti obeh organov smo z veliko verjetnostjo ...izključili najpogostejše vzroke, kot so žolčni kamni, zdravila, hepatotropni virusi in nekatere avtoimunske bolezni, ter zaključili, da gre za vnetje trebušne slinavke in jeter, povzročeno z virusom influence B. S predstavljenim primerom želimo opozoriti na možnost pojava hepatitisa in pankreatitisa pri okužbi z virusom influence.
Background: Streptococcus agalactiae (group B streptococcus, GBS) is the leading cause of invasive neonatal infections in the developed world. We present epidemiological and clinical characteristics ...of invasive GBS disease among Slovenian neonates between 2003 and 2013. Methods: A retrospective cohort study was performed. Children aged 0–90 days with invasive GBS disease, born in Slovenia and hospitalized in the University Medical Centre Ljubljana were included. Cases were identified concurrently from (i) hospital and (ii) microbiological databases. Medical records from mothers and children were reviewed and relevant data extracted. The incidence rate was calculated based on the national vital statistics data and expressed per 1000 live births. Results: Altogether, 144 children were included in the analysis, 72.9 % (n = 105) based on hospital database and 27.1 % (n = 39) based on microbiological database. Among them, 47.9 % (n = 69) were girls and 52.1 % (n = 75) boys. Among the cases with available data, 54.5 % (n = 73) were born at term and 45.5 % (n = 61) were preterm. Early-onset disease (0–6 days) was present in 74.3 % (n = 107) of patients; 95.3 % (n = 102) of them became ill during the first 3 days of life. Late-onset disease (7–90 days) was present in 25.7 % (n = 37) of patients. Outcome data was available for 134 children. Neonatal mortality rate was 4.5 % (n = 6). Periventricular leukomalacia (PVL) or intraventricular haemorrhages Grade III/IV (IVH 3/4) were detected in 17.9 % (n = 24). Severe outcomes (death or PVL or IVH 3/4) were detected in 22.4 % (n = 30) children. Cumulative incidence rate was 0.72/1000 live births; 0.53/1000 for early-onset and 0.18/1000 for late-onset disease. Risk factors for early-onset disease were present in 47.9 % (n = 68) mothers in labour. Intrapartum antibiotic prophylaxis was delivered to 16.9 % (n = 24) of mothers. Conclusions: High incidence of invasive neonatal GBS disease was detected in Slovenia. Although low mortality was observed, brain pathology concordant with long-term adverse outcome was confirmed in a high proportion of patients. The application of intrapartum antibiotic prophylaxis in cases of known risk factors was suboptimal, especially among preterm deliveries. Approximately half of the patients were born to mothers without any risk factors. A comprehensive national strategy for the prevention of invasive GBS disease is warranted in Slovenia.
PDF