Oddelek pediatrične intenzivne terapije je kompleksno okolje, kjer so otroci, starši in zdravstveno osebje izpostavljeni najrazličnejšim izkušnjam. Kritično bolni otroci lahko med zdravljenjem v ...bolnišnici doživijo nelagodje ter so hkrati nadvse ranljivi in odvisni od zdravstvenega osebja, ki prepoznava njihove potrebe. S celostno obravnavo omogočimo kakovostno zdravstveno nego, povečamo zadovoljstvo otrokove družine in poskrbimo za dobro počutje osebja.
Zdravstvena vzgoja je del poklicnih aktivnosti zdravstvene nege. Zdravstvena vzgoja na terciarni ravni se razlikuje od zdravstvene vzgoje na primarni in sekundarni ravni. Kronični bolniki – otroci in ...njihovi starši/skrbniki so izjemno občutljiv del prebivalstva, zato potrebujejo skrbno obravnavo. Nujna je celostna obravnava, ki je usmerjena v celotno družino. Pridobivanje znanja mora biti sistematično, načrtovano vnaprej in tudi preverjano. V obravnavo vključimo tudi druge strokovnjake, npr. psihologa, socialnega delavca, patronažno medicinsko sestro, učitelje v šoli ali vzgojitelje v vzgojno-varstvenem zavodu.
INFEKCIJSKE BOLEZNI PRI OTROKU Jagodic Bašič, Veronika; Berkopec, Tanja; Prodanović, Nina ...
Slovenska pediatrija,
05/2022, Letnik:
29, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Nalezljive bolezni povzroča širjenje mikroorganizmov (bakterij, virusov, gliv ali parazitov) ali prionov na ljudi z drugih ljudi, živali ali okolja. Okužbe se prenašajo kontaktno, kapljično ali ...aerogeno. Prenašajo se neposredno s človeka na človeka, preko okuženih predmetov, z uživanjem kontaminirane hrane ali pijače, s stikom s kontaminiranimi telesnimi tekočinami in z ugrizom ali pikom živali. V prispevku opisujemo zdravstveno obravnavo pri Lymski boreliozi in klopnem meningoencefalitisu, mišji mrzlici, ter okužbah povzročenih z virusom ošpic ter virusom varicella zoster virus. Številne nalezljive bolezni, kot so ošpice in norice, lahko preprečimo s cepivi. V bolnišničnem okolju moramo izvajati postopke aerogene izolacije. če okuženi ne potrebuje hospitalizacije, se mora izolirati v domačem okolju. Pri boleznih, ki jih prenašajo živali, upoštevamo preventivne ukrepe. Ozaveščanje prebivalcev o pomembnosti zaščite pred vbodom klopa in dosledno samopregledovanje sta ključnega pomena za zmanjševanje šte-vila okuženih z Lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom. Preventivno ravnanje proti mišji mrzlici je zaščita pred vdihovanjem aerosolov. Za zaščito proti klopnemu meningoencefalitisu je na voljo cepivo, ki ga priporočamo otrokom od prvega leta dalje. Zaradi vojne v Ukrajini in velikega števila razseljenih je možen porast okužb s tuberkulozo in ošpicami ter multirezistentnimi bakterijami. Pri bolnišnični obravnavi oseb s tega področja upoštevamo z zdravstveno oskrbo povezane ukrepe za preprečevanje in obvladovanje okužb.
Otroci in mladostniki zaradi različnih izkušenj, pričakovanj, kognitivnih sposobnosti in razumevanja zdravstvene obravnave, le to pogosto odklanjajo in se na različne pristope zdravstvenega osebja ...lahko odzovejo agresivno. Kadar je otrok ali mladostnik v slabem telesnem stanju, prestrašen, pod vpli-vom psihopatološkega doživljanja ali različnih psihoaktivnih snovi, je verjetnost za agresiven odziv večja. Obravnava zato zaposlenim predstavlja kompleksen izziv, ki zahteva individualen in celosten pristop. Najpomembnejši cilj zdravstvene nege je vzpostavitev varnega okolja. Ta pripomore, da otrok ali mladostnik ostane nepoškodovan, oziroma da se prepreči poslabšanje trenutnega psihičnega stanja, zaradi katerega je bil sprejet na enoto. Varnost se zagotavlja z vrsto sočasno potekajočih intervencij zdravstvene nege. Na Enoti za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo so v ta namen prostori tehnično prilagojeni. Med obravnavo zaposleni uporabljajo deeskalacijske tehnike, s katerimi ustvarjajo terapevtsko okolje, ki omogoča otrokom in mladostnikom izraziti stisko na varen način. V pomoč so tudi lestvice za ugotavljanje napovednih dejavnikov za pojav avto ali heteroagresivnega vedenja. Po navodilu zdravnika se ob stopnjevanju agresivnega vedenja aplicira zdravilo in/ali v skrajnem primeru uvede posebni varovalni ukrep. Ta je definiran v Zakonu o duševnem zdravju in se izvede v skladu s Standardom zdravstvene nege in Nacionalnim protokolom Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Nealkoholna maščobna spremenjenost jeter pri otrocih je kronična bolezen jeter, ki nastane zaradi kopičenja maščob v jetrih. Tesno je povezana z debelostjo in nekaterimi drugimi dejavniki tveganja. ...Njena pogostost se v razvitem svetu v zadnjih letih strmo povečuje, predvsem na račun naraščajočega števila otrok z debelostjo. Večinoma ne povzroča težav in jo naključno odkrijemo v sklopu diagnosticiranja drugih bolezni ali ob sistematskih pregledih. Če bolezen spremljajo tudi znaki vnetja jeter, govorimo o nealkoholnem steatohepatitisu, ki lahko vodi v cirozo jeter in končno jetrno odpoved. Pri začetnem diagnosticiranju uporabljamo neinvazivne metode (krvne preiskave, ultrazvočno preiskavo), dokončno diagnozo pa v nekaterih primerih postavimo z jetrno biopsijo. Ob tem moramo izključiti druge bolezni jeter in druge vzroke zamaščenosti jeter. O načinu in pogo-stosti sledenja otrok z nealkoholno maščobno spremenjenostjo jeter se odločamo glede na prisotnost dejavnikov tveganja in stopnjo jetrnih sprememb. Pri zdravljenju je najbolj pomembna sprememba življenjskega sloga z zmanjšanjem telesne mase in dejavnikov tveganja ter povečanjem telesne dejavnosti. Zdravljenja z zdravili ali s prehranskimi dodatki zaradi pomanjkanja dokazov zaenkrat ne priporočamo. Praktični pristop k otroku z maščobno spremenjenimi jetri prikazujemo s predstavitvijo kliničnega primera.
Spinalni epiduralni hematom brez pomembne predhodne poškodbe je nujno stanje, s katerim se v pediatriji srečamo zelo redko. Diagnozo postavimo s kliničnim pregledom in slikovno preiskavo. Zdravljenje ...je večinoma kirurško. V prispevku predstavljamo spinalni epiduralni hematom pri enajstletnem, do tedaj zdravem dečku, ki je nenadoma začutil bolečino v predelu desne lopatice. Po kliničnem pregledu smo sum na patološko dogajanje v predelu hrbtenice potrdili z magnetnoresonančnim slikanjem. Po kirurški evakuaciji hematoma je deček popolnoma okreval.
Koprivnica je v otroškem obdobju pogosta bolezen, za katero je značilno pojavljanje prehodnih srbečih koprivk, ki jih lahko spremlja angioedem. V večini primerov se koprivke nehajo pojavljati v nekaj ...dneh ali tednih, občasno pa koprivnica traja dlje. Če vztraja večino dni v tednu vsaj šest tednov, gre za kronično koprivnico. Kronično koprivnico razdelimo na dva glavna tipa, in sicer na kronično inducibilno koprivnico, pri kateri specifičen sprožilni dejavnik poznamo, in na kronično spontano koprivnico, pri kateri sprožilni dejavnik ni znan. Eden izmed mehanizmov pri kronični spontani koprivnici je avtoreaktivnost, pri kateri so prisotna avtoprotitelesa, največkrat usmerjena proti visokoafinitetnemu receptorju IgE in redkeje proti lastnim imunoglobulinom tipa IgE. Koprivnica se lahko pojavi tudi v sklopu nekaterih drugih bolezni, kot so maku-lopapulozna kožna mastocitoza, angioedem, posredovan z bradikininom, urtikarijski vaskulitis, sistemska mastocitoza in nekateri avtoinflamatorni sindromi. Ta stanja zaradi redkosti pogosto pozno prepoznamo, v primeru zamude pri zdravljenju pa lahko pride do nepopravljive okvare (npr. okvara ledvic pri urtikarijskem vaskulitisu). Nekatere bolezni s pridruženo kronično koprivnico lahko zdravimo usmerjeno, npr. avtoinflamatorne bolezni z blokado interlevkina 1. Kronično spontano koprivnico zdravimo z antihistaminiki, ki jim v primeru nezadostne učinkovitosti kljub povišanemu odmerku lahko dodamo omalizumab. V primeru rezistentne kronične koprivnice lahko dodamo še druga imunosupresivna zdravila.
Background. The aim of the study was to find whether children conceived through ICSI and their families differ from the children conceived in normally fertile families. Methods. The study group (SG) ...consisted of 41 children aged 3 years conceived through ICSI: 22 boys, 19 girls, 6 pairs of twins, and the control group (CG) of 41 children matched for sex, age and twin pairs. Family characteristics were assessed using a self-administered questionnaire on family characteristics, conception, pregnancy, labour and delivery, and postpartum period. The children’s development was assessed using the Developmental Čuturić Scale, and the parents filled in the questionnaire from SPP-3 on signs of inadequate child’s adaptation. The mother’s personality was assessed using the BFQ. Differences between the groups were analyzed using SPSS for Windows. Results. Comparison between the SG and CG showed the following statistically significant differences: in the SG mothers were older, the ICSI child was more frequently the only child, the mean duration of infertility treatment was 4 years, in most couples pregnancy occurred by the 3rd ICSI attempt, the family had a better socio-economic status. During the pregnancy, the SG mothers were less ambivalent towards pregnancy and the relationship between the partners improved, after delivery their psychic condition deteriorated, they were more concerned whether their child would develop normally. In the SG parents’ opinion, the quality of life improved after their baby’s birth; they described their children as more demanding and more restless. More ICSI children were cared after by their grand parents than their CG peers that mostly attended kindergarten. The development of all children was normal. Although the sum of signs of inadequate adaptation was comparable between the groups, the ICSI children demonstrated stronger intensity of individual sings. Factor analysis showed very heterogenic latent structure with many components that explained low percentage of variance; there was a clear connection between child’s signs of inadequate adaptation and maternal personality characteristics. The SG mothers achieved on BFQ a statistically lower score in agreeableness (P = 0.025) and openness (P = 0.008), and a higher score in the unsincerity scale (P = 0.001), i.e. they were more rigid, less open to diversity, less tolerant, tending more to perfection and providing more socially acceptable answers. These characteristics highly correlated with experiencing infertility as an extreme stress and were also in relationship with maternal age. Conclusions. The development of ICSI children is within the normal range; however, they tend to be at increased risk for emotional problems. There exists a strong correlation between the child’s characteristics and the mother’s personality that has been marked with the experience of infertility and their age.
Uvod: Pravice bolnih otrok imajo v modernih družbah status samostojnih pravic, ki jih je potrebno upoštevati in ustrezno varovati. Odvisne so od razvitosti družbe in zmogljivosti zdravstvenega ...sistema in bi jih morali poznati zdravstveni delavci, starši, skrbniki in otroci. Namen raziskave je bila primerjava poznavanja pravic otrok v bolnišnici med starši hospitaliziranih otrok in medicinskimi sestrami.
Metode: Uporabljena je bila neeksperimentalna metoda raziskovanja, podatki so bili zbrani z strukturiranim vprašalnikom na vzorcu staršev hospitaliziranih otrok (n = 49) in medicinskih sester (n = 60). Vprašalnik je bil predhodno testiran. Za analizo zbranih podatkov smo uporabili osnovno deskriptivno statistiko ter bivariatno analizo (test hi-kvadrat, t-test).
Rezultati: Raziskava pokaže statistično značilne razlike med starši in medicinskimi sestrami v stopnji seznanjenosti s pravicami bolnih otrok, ki temeljijo na Listini Evropskega združenja za pravice otrok v bolnišnicah (t = 5,828, p < 0,001).
Diskusija in zaključek: Poznavanje pravic otrok v bolnišnici je višje pri medicinskih sestrah kot pri starših hospitaliziranih otrok. Razlike so največje glede poznavanja načina komunikacije medicinskih sester s starši, glede razporeditve otrok na oddelke in ustvarjanja pogojev za igro ter izobraževanje v času bivanja v bolnišnici in glede pogojev sprejema v bolnišnico. Med obema skupinama ni razlik v oceni tega, v kolikšni meri se pravice otrok, ki temeljijo na Listini Evropskega združenja za pravice otrok v bolnišnicah, spoštujejo, obe skupini ocenjujeta, da je stopnja spoštovanja pravic dokaj visoka.
Izhodišče: V Sloveniji so pri otrocih dejavniki, ki vplivajo na srčno-žilno ogroženost, v zadnjih letih v porastu. Merjenje hitrosti pulznega vala (PWV) je neinvazivna oblika merjenja srčno-žilne ...ogroženosti, ki bi se lahko uporabljala za spremljanje ogroženih in navidezno zdravih otrok v preventivne namene. Namen pilotne raziskave je pridobiti referenčne razpone vrednosti PWV pri otrocih, da bi lahko učinkovito dolgoročno spremljali njihovo srčno-žilno ogroženost.
Metode: Med aprilom 2018 in junijem 2019 smo pri 150 otrocih osnovnih ter srednjih šol v Mariboru in okolici izmerili PWV. Za posamezno starostno skupino smo izbrali vzorec otrok in mladostnikov brez pridruženih bolezni, ki bi lahko vplivale na rezultate meritev. Za meritve PWV smo uporabljali metodo aplanacijske tonometrije SphygmoCor. Percentilni grafikon smo izrisali na osnovi metodologije LMS, percentilne krivulje pa s pomočjo funkcije na osnovi distribucije “BCCGo”.
Rezultati: Potrdili smo, da vrednosti PWV s starostjo naraščajo (Rho = 0,387; p < 0,001). Z metodo LMS smo izračunali percentilne vrednosti PWV glede na starost in jih predstavili grafično. Ob primerjavi vrednosti PWV smo ugotovili, da se te po starostnih skupinah statistično značilno razlikujejo (H = 23,062; p < 0,001). Ugotovili smo tudi, da razmerje med sistoličnim in diastoličnim krvnim tlakom šibko negativno korelira s PWV (Rho = -0,218; p = 0,043).
Zaključki: V pilotni raziskavi smo pridobili preliminarne pediatrične referenčne razpone vrednosti PWV po starosti in potrdili, da bi se lahko metoda zaradi neinvazivnosti in enostavnosti uporabljala v preventivne namene. Rezultati so obetavni, vendar je potrebno testirati večji vzorec preiskovancev, da bi opredelili nacionalne referenčne vrednosti za uporabo te metode pri spremljanju srčno-žilnega zdravja slovenske pediatrične populacije.
PDF
