Družina Mayer je bila v prvi polovici 20. stoletja v Šoštanju znana po vlogi odvetnika Frana Mayerja v mestu in po vili, v kateri je živela. K njeni prepoznavnosti paje pripomogel tudi sin Dušan ...(1900-1971), kije kot častnik in poveljnik na ladjah trgovske mornarice plul na različne konce sveta. Na pomorski šoli v Bakru seje šolal med prvo svetovno vojno, pozneje pa plul na tovornih ladjah dolge plovbe Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije in po drugi svetovni vojni na ladjah Splošne plovbe Piran. V svoji dolgi pomorski karieri je spoznal življenje pomorščakov in spremembe v načinu njihovega življenja, ki so jih prinesle družbene in politične spremembe ter razvoj v ladjarstvu in tehnologiji. Svoje vedenje o pomorskem pokliču in o svojih srečanjih s tujimi kraji je kot edini pomorščak trgovske mornarice iz Šoštanja v tistem času širil v domačem okolju ter tako pripomogel k poznavanju pomorskega pokliča in tujih, zlasti neevropskih kultur.
Upoštevanje in usklajevanje interesov v procesu prostorskega načrtovanja spremlja vrsta konfliktnih položajev, ki so med drugim posledica togih varstvenih sektorskih izhodišč in odsotnosti celovitega ...prostorskega načrtovanja. Izogniti se jim je mogoče tudi z zagotavljanjem ustreznih informacij o prostoru ter vsebinsko usklajenim procesom prostorskega načrtovanja in spremljajoče celovite presoje vplivov na okolje. Prispevek izhaja iz predpostavke, da prikaz stanja prostora in sektorska okoljska izhodišča, ki so v skladu z veljavno zakonodajo obvezna podlaga za pripravo in presojo načrtov na področju urejanja prostora, to omogočajo le delno in je zato smiselno uporabljati tudi analitična prostorsko-načrtovalska opravila. V strokovnih podlagah s področja varstva okolja v okviru priprave prostorskega načrta občine Piran sta bili preverjeni uporabnost rezultatov analize ranljivosti prostora in možnost priprave celovitih okoljskih izhodišč. Izkaže se, da analiza ranljivosti prostora v primerjavi s prikazom stanja prostora omogoča ustreznejšo predstavo o bolj ali manj občutljivih delih prostora in njegovih posameznih sestavinah ter tako tudi večji manevrski prostor za usklajevanje interesov ter objektivnejšo presojo vplivov na okolje. Analiza omogoča nadgradnjo varstvenih sektorskih izhodišč s pripravo konceptualno jasnejših usmeritev za varstvo in razvoj posameznih okoljskih sestavin ter pripravo celovitih okoljskih izhodišč, ki omogočajo učinkovitejše in z okoljem skladno celovito prostorsko načrtovanje.
PDF
