Vodnjaki na talno vodo so bili veliko globlji kot kapnice, zato je bilo za zajemanje te vode potreben mehanizem, ki je segal tudi 10 metrov globoko. To je omogočal vodnjak z vretenom. Na obod ...vodnjaka je pritrjena kovinska ali lesena konstrukcija, v katero je vpet hrastov valjar, okoli katerega je navita veriga. Na enem koncu se železna os, ki je speljana skozi valjar, nadaljuje v ročaj. Ob vrtenju ročaja se veriga spušča oz. dviga. Na konec verige je pritrjeno vedro za zajemanje vode.
Za območje, Daljnih Njiv, Gorice in Sinjega Vrha so značilni vodnjaki, vzidani v steno gospodarskega poslopja (skednja), ki jih ni moč najti drugod po Beli krajini. Streha skednja je nudila zaščito ...človeku ob zajemanju vode, istočasno pa je ščitila tudi pred onesnaženjem vode.
Barili, leseni ročni sodčki, so držali od treh pa vse do dvajset litrov vode. Za štiri litrski baril se je uporabljal izraz četrtak, za osem litrskega pa osmak. Nosili so jih v rokah ali na rami, ...težje pa so si oprtali tudi na hrbet.
Pri izdelavi vodnjaka na vzvod je bilo pomembno najti pravo težišče. Uteži so morale biti namreč le malenkost težje kot drog z vedrom. Za zajemanje vode je bilo potrebno le malo potisniti, pri ...dvigovanju vode pa mehanizem delo znatno olajšuje.
Zelo pogosto in razširjeno po celotnem ozemlju Bele krajine je dvigovanje vode s pomočjo leskovega kola na katerega je bilo prvotno nataknjeno leseno, pozneje pa pločevinasto vedro.
Jaškasti vodnjaki so zaradi globinskih pritiskov okrogle oblike, njihov premer znaša približno 2 metra ter segajo tudi do 13 metrov globoko. Povprečna globina belokranjskih jaškastih vodnjakov znaša ...med 6 in 10 metrov. Pojavljajo se izključno na območju s talno vodo ter nad manjšimi izvir.
Mojster Franc Puhek iz Podloga pri Dragatušu, je povedal, da so za gradnjo kotlaste cisterne, globine šestih metrov, potrebovali približno trideset vozov kamenja.
Motiv križanega, ki ga najdemo vklesanega na obzidan izvir v Dragi pri Sinjem Vrhu je, je bil najpogostejši kamnoseški okrasni motiv na izdelkih v soško – vipavski in kraško – primorski arhitekturni ...regiji. V Belo krajino so ga prinesli primorski kamnoseki.
Ena najbolj poznanih zaprto obzidanih vodnih jam v Beli krajini je Lebica v Selih pri Semiču. V njeno notranjost vodi 22 kamnitih stopnice. Ljudsko izročilo pravi, da so jo obzidali že Rimljani.
