Izhodišča: V času epidemije covida-19 v Sloveniji je bilo potrebno celotni teoretični del pouka družinske medicine izvesti po spletu.
Metode: Pouk družinske medicine smo prilagodili izvedbi preko ...videokonferenčnega sistema. Dodali smo aktualne teme o epidemiji, uvedli redne domače naloge, povečali uporabo spletne učilnice in vzpostavili možnost foruma. Uporabili smo nove metode, na primer predavanje z “obrnjeno učilnico”, problemsko usmerjeno učenje s kliničnimi vinjetami in video-posvet o pouku sporazumevanja. Posebej se je obnesla metoda igrifikacije oz. uvedba kviza v pouk.
Rezultati: Kakovost, prednosti in nevarnosti spletnega pouka smo ocenili z anketo študentov in mnenjem pedagogov. Študenti so ocenili, da je pouk dobro potekal, sodobne metode so jim ugajale, predlagali pa so več kliničnih primerov in predstavitev najpogostejših stanj v družinski medicini. Spletni pouk so ocenili enako visoko kot klinične vaje. Pedagogi so navedli visoko lastno motivacijo in inovativnost pri spremembi pouka, poudarili prednost časovne prilagodljivosti, po drugi strani pa časovno zahtevnost spletnega poučevanja. V prihodnosti bi lahko s pomočjo spletnega poučevanja določen delež študentov opravljal klinične vaje v domačem okolju, s čimer bi potrebovali manj mentorjev v Ljubljani. Spletno poučevanje ponuja možnost učenja modernih veščin zdravnika družinske medicine (npr. videoposvet), aktivacije študentov (npr. igra vlog) ter omogoči ustvarjanje repozitorija učnih gradiv in sodelovanje gostov iz tujine. Slabost pa je odsotnost osebnega stika s študenti ter neustreznost za učenje kliničnih veščin.
Zaključek: Ob takojšnjem prehodu na spletno poučevanje smo preizkusili nove metode pouka, ugotovili nekatere prednosti in pomanjkljivosti. Te izkušnje bodo pomembne za spremembe pouka v naslednjih letih.
Kaj učimo, ko v sodobni slovenski gimnaziji učimo latinsko? S kakšnimi cilji vstopamo v razrede, kaj pričakujemo, da bodo naši dijaki znali? Navedena vprašanja so le na videz preprosta. V najbolj ...pragmatičnem smislu nanje odgovarja veljavni učni načrt za latinščino, ki niza cilje pouka in s tem pričakovane zmožnosti dijakov. V tem prispevku skušam slednje osvetliti z zornega kota prakse in sicer z vpogledom v slovensko državno tekmovanje v znanju latinščine, namenjeno dijakom tretjega letnika gimnazije. Ob tem izhajam iz predpostavke, da je tekmovalne naloge moč vsaj do določene mere imeti za »praktično« dopolnilo učnemu načrtu, za dovolj reprezentativne odgovore na vprašanje, kaj si pod začrtanimi cilji predstavljamo povsem pragmatično, in tako tudi za ilustrativen prikaz naših skupnih pričakovanj o tem, katere kompetence naj bi dijaki po skoraj treh letih gimnazijskega učenja imeli. Tekmovalne naloge, deloma pa tudi dileme, ki jih pred ocenjevalce postavlja točkovanje odgovorov, mi obenem služijo kot osnova za razmislek o tem, kje ležijo prednosti in didaktični izzivi sodobnega pouka latinščine.
Univerzitetni učbenik Deutsch als Fremdsprache im Kindesalter (slov. Nemščina kot tuji jezik v otroštvu) avtoric Andreje Retelj in Brigite Kosevski Puljić glede na trenutno politiko (ne)zaposlovanja ...diplomantov in diplomantk jezikovnih programov pedagoških smeri kot učiteljev in učiteljic tujih jezikov v prvi triadi osnovnega šolstva za matično fakulteto predstavlja pomemben prispevek k razvoju strateško pomembnega področja poučevanja tujih jezikov v zgodnjem in srednjem otroštvu. Delo pri tem presega okvire ciljne skupine študentov in študentk pedagoške smeri drugostopenjskega študijskega programa nemščina, saj s svojo vsebino prav tako naslavlja učitelje in učiteljice nemščine kot tujega jezika v šolski praksi; čeprav spisano v nemškem jeziku, pa je priporočljivo pregledno branje in vir praktičnih idej za izvedbo učnih ur tudi za (bodoče) učitelje in učiteljice drugih tujih jezikov.
Delo Izazovi učenja stranoga jezika u osnovnoj školi, ki ga je uredila Yvonne Vrhovac, skupaj s sodelavkami tudi (so)avtorica prispevkov, je impresivno in poglobljeno delo, ki se nanaša na poučevanje ...in učenje tujih jezikov v hrvaških osnovnih šolah. Razdeljeno je na osem obsežnih tematskih poglavij.
Kot ena izmed pragmatičnih zmožnosti diskurzna zmožnost med drugim odraža sposobnost učenca tujega jezika, da rabo jezikovnega sistema v skladu z načelom perečnosti ustrezno prilagodi lastnemu ...namenu, sogovorčevim potrebam in sporočanjski situaciji. Ustrezna raba sredstev je v španščini še toliko bolj ključna, saj jezik razpolaga s širokim naborom različnih mehanizmov, ki so posebej usmerjeni k izražanju členitve po aktualnosti ali informacijske strukture povedi. Kljub temu da visoka diskurzna zmožnost učencu omogoča, da se čim bolj približa naravni rabi jezika, so v gradivih za poučevanje in učenje španščine kot tujega jezika tovrstni vidiki obravnavani zelo redko. Da bi prispevali k ozaveščanju o pomembnosti ustrezne rabe teh sredstev in podrobnejši pragmatični obravnavi v španščini kot tujem jeziku, v članku na podlagi korpusa, ki nastaja v okviru projekta PRACOMUL, analiziramo aktualnostnočlenitvene in diskurzivne vidike rabe predglagolskega osebka v govorjeni španščini slovenskih študentov. V ta namen v prispevku najprej na kratko predstavimo temeljne aktualnostnočlenitvene vrednosti in diskurzivne vzorce osebka v španščini ter natančneje opredelimo mesto, ki jim ga namenjajo smernice in gradiva za poučevanje španščine kot tujega jezika. Osrednji del prispevka je pregled načinov rabe izpuščenega in izraženega osebka v predglagolskem položaju v govorjenem diskurzu slovenskih študentov španščine, ki so v enem letu sodelovali pri gradnji korpusa. Ob aktualnostnočlenitvenih vzorcih in diskurzivnih vrednostih rabe osebka proučimo tudi širše pragmatične vloge. Menimo namreč, da lahko z dobrim poznavanjem trenutnega stanja prepoznamo trenutne pomanjkljivosti pri poučevanju teh vsebin in spretnosti ter naredimo prvi korak proti bolj sistematični in pragmatično-diskurzivno usmerjeni obravnavi teh mehanizmov v didaktičnih gradivih.
Kompetenčni okvir EMT (2022) jezikovno zmožnost (v navezi s kulturno) opisuje kot temelj vseh drugih zmožnosti poklicnih prevajalcev. Njen razvoj je zato v ospredju bolonjskih dodiplomski ...prevajalskih programov, medtem ko za magistrske prevajalske programe Kompetenčni okvir EMT določa, da študenti za vpis potrebujejo visoko raven jezikovne zmožnosti v najmanj dveh delovnih jezikih oziroma raven učinkovitosti C1 ali več po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Poučevanje maternega in tujega jezika prihodnjih prevajalcev (in tolmačev) bi moralo biti zato prilagojeno njihovim specializiranim potrebam, s čimer se v številnih pogledih uvršča v okvir jezikov stroke (Cerezo Herrero 2018, Koletnik 2019). Na Oddelku za prevodoslovje Univerze v Mariboru zato že od leta 2012 ob začetku študija preverjamo jezikovno zmožnost študentov angleškega programa, od leta 2013 pa tudi obseg besedišča, in rezultate upoštevamo pri načrtovanju jezikovnega pouka. Medtem ko so bile v preteklosti že objavljene delne analize uspešnosti tako prilagojenega poučevanja (prim. Koletnik 2020 v povezavi z razvijanjem prevajalske zmožnosti, Koletnik in Tement 2020 za razvijanje besedišča), celostna analiza doslej še ni bila izvedena. Prav tako je deziderat primerjava oziroma korelacija izhodiščne zmožnosti s splošnim uspehom študentov pri jezikovnih predmetih na prevajalskem študiju, ki jo prinaša pričujoči članek. Dosedanje analize so sicer pokazale, da se za dodiplomski prevajalski študij angleškega jezika na Univerzi v Mariboru odločajo študenti z visoko razvito jezikovno zmožnostjo, kar predstavlja dodaten izziv pri snovanju učnih aktivnosti in materialov, obenem pa je dobra popotnica za magistrski študij prevajanja in tolmačenja.
Kljub podpori, ki jo v Sloveniji uživa ideja o večjezičnosti, je bil projekt uvajanja drugega tujega jezika v osnovno šolo leta 2013 prekinjen, preveč poenoteni maturitetni sistem pa dijake po novem ...odvrača celo od tega, da bi drugi tuji jezik izbirali na višji ravni, ki vključuje književnost. Tudi s širšega stališča se zdi, da je »pragmatični« vzorec jezikovnega pouka, ukleščen v zamisel o enotnem trgu dela, nezdružljiv z idejo o večjezičnosti, saj globalna angleščina v tem pogledu zadostuje. Kljub temu se v novejših prizadevanjih Sveta Evrope nakazuje koncept večjezičnosti, ki bi vključeval več metalingvistične in zgodovinske zavesti in bi priznaval koristi klasičnih jezikov. Zdi se, da so se moderni tuji jeziki znašli pred dilemo, ki jih zbližuje s klasičnima jezikoma: ob angleščini kot univerzalnem jeziku sporazumevanja je njihova aktualnost čedalje bolj odvisna od tega, koliko se posvečajo tudi kulturni in splošnoizobrazbeni razsežnosti jezikovnega pouka. To vključuje tudi pouk književnosti.
Učbenika Madžarščina za Slovence 1 in 2 ter delovni zvezek k drugi knjigi so publikacije Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Potreba po izdelavi ...učbenikov je bila samoumevna, saj kljub dolgoletnemu delovanju lektorata na Univerzi v Ljubljani (od leta 1981) študentom jezikoslovja opisna slovnica ali učno gradivo za madžarski jezik, pisano v slovenščini, nista bila na voljo. Kot lahko preberemo v uvodni besedi, se učbenika priporočata predvsem študentom splošnega in primerjalnega jezikoslovja, in sicer za usvajanje snovi v šestdesetih kontaktnih urah, pa tudi vsem tistim, ki želijo svoje jezikoslovno vedenje obogatiti z osnovnim znanjem madžarščine in se tega jezika učijo samostojno.
Namen raziskave je bil ugotoviti raven digitalne pismenosti in izkušnje učiteljev glasbene umetnosti v osnovnošolskem izobraževanju s poučevanjem na daljavo v obdobju pred razglasitvijo epidemije ...covid-19 in po njej. Izsledki potrjujejo dvig ravni digitalne pismenosti v navedenem obdobju in kažejo na pozitivne izkušnje z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v praksi.
In the acquisition of Chinese as a second language, learning Chinese characters is an essential part of the learning process. There are various approaches to how and when Chinese characters should be ...introduced. Some scholars claim simplified characters should be given priority, while others promote teaching traditional characters first. Yet to some, teaching traditional and simplified characters simultaneously is preferable, while others believe that learning Hanyu Pinyin alone reduces the learning load and advocate the idea that learning characters be postponed to the later stages. This study discusses reading priorities for students of L2 Chinese in an environment that promotes balanced teaching of traditional and simplified characters from scratch. Results show that most learners prefer simplified characters though the number of students who equally acquired both characters in a set is also high. Fewer students prefer traditional characters, whereas texts in Hanyu Pinyin were not students’ preferred choice. Moreover, learners’ text comprehensions were better and more accurate when texts were written in characters.
PDF
