Srbski pisatelji in literarni zgodovinarji so se za Franceta Prešerna zanimali od leta 1837, deset let preden je objavil svojo pesniško zbirko. Jovan Simeonović Čokić (1851-1924) in Jovan Jovanović ...Zmaj (1833-1904) sta prva poskušala prevesti nekatere Prešernove pesmi v srbščino, srbski bralci pa so prvič o njegovem življenju izvedeli izpod peresa Antona Trstenjaka (1853-1917), ki se je zavzemal za kulturno povezanost slovanskih narodov. Prispevek prikazuje, kako so srbski literarni zgodovinarji med letoma 1889 in 1961 pisali o ustveni in poetični plati Prešernove osebnosti.
Prešernu naj bi se v šoli v Ribnici (1800-1812) zgodilo nekaj, kar ga je zaznamovalo za celo življenje. Prispevek najobširneje doslej predstavi vire za razlage »Prešernovega ribniškega doživljaja« ...ter njihove interpretacije v Prešernovih strokovno-znanstvenih in leposlovnih biografijah. Po njihovem pregledu avtor predlaga še svoj odgovor na vprašanje, kaj travmatičnega se je Prešernu v Ribnici zgodilo.
Restoration censorship forced European Romantic literature to retreat from society and politics into subjective intimacy, fantasy, mythology, history, and exotic places. In addition to conforming to ...restrictions, however, censorship also led writers to evade its control (pseudonyms, publication abroad, allusive style) and, more rarely, to overt or covert rebellion (petitions, satire, etc.). An example of this is the German sonnets written by the Slovenian romanticist France Prešeren in the mid-1830s as a poetic response to the public controversy over the cultural strategies of national revival (the so-called Slovenian ABC war) and the behind-the-scenes struggles over the censorship of the poetry almanac
Krajnska čbelica
(Carniolan Bee). With their illocutionary force, Prešeren’s sonnets are directed against prominent collaborators of censorship and the centers of ecclesiastical and secular power that wanted to keep the embrionic Slovenian literary field under their control. These poems move between satirical irony and sentiment, between the fictional suspension of dominant positions in the field and the search for sympathy for the depressing lack of consecration. The satire against the censors of his elegy dedicated to Matija Čop stands out with its acrostic and the affect of rage.
Slovene Song and Phonology Brodnik, Pia; De'Ath, Leslie
Journal of singing,
05/2021, Letnik:
77, Številka:
5
Journal Article
Recenzirano
After the war the communist party under Tito established the Federal Socialist Republic ofYugoslavia, and Slovenia became part of its six republics. After Tito's death in 1980, Yugoslavia slowly ...disintegrated, and the Slovenians for the first time in history gained independence as its own state (1991). The Reformation period in 1550 brought the first printed books in the Slovene language (the Catechism and Alphabet by Primož Trubar), which already contained musical settings of Psalms. Besides Latin, the German language was officially spoken. Musicians studied abroad (Vienna, Prague) or were mostly self-taught. ...the revolutionary year 1848, the most important composers who were born in the territory of Slovenia were Jacobus Gallus, Isaac Posch, Gabriello Puliti, Janez Krstnik Dolar, Gabriel Plavec, and Giuseppe Tartini. Fran Gerbič made a substantial contribution toward the growth and rise of Slovene art song.
Prispevek izpostavlja vprašanje prilagajanja zgodovinskih dognanj aktualnim razmeram in projiciranja sodobnih pojmovanj v daljno preteklost, ter etičnega vrednotenja preteklih dogodkov s sodobnimi ...merili. Predstavi nastanek fiktivne srhljivke o krvavih dogodkih v zvezi s pokristjanjevanjem vzhodnoalpskega prostora v 8. stoletju, ki je bila navdih za Prešernov Krst pri Savici. Problematizira uporabo imen konkretnih historičnih oseb za oznako (negativnih) aktualnih pojavov, ki jo v svoji knjigi Slovenski razkoli in slovenska sprava in v medijih vpeljuje filozof, akademik Tine Hribar.
V članku se osredotočamo na vlogo jezika pri ohranjanju etnične identitete med slovenskimi priseljenci prve, druge in tretje generacije v Severni Makedoniji. Poskušali smo ugotoviti, na kakšen način ...zaznavajo svojo etnično identiteto v povezavi z jezikom in kako se odnos do slovenskega jezika odraža v dejanski rabi. Metodološko tekst temelji na analizi in interpretaciji anketne raziskave in polstrukturiranih intervjujev s predstavniki vseh treh generacij pripadnikov slovenske skupnosti v Severni Makedoniji. Pri raziskovanju smo izhajali iz predpostavke, da se vloga jezika med pripadniki prve generacije bistveno razlikuje od njegove vloge med pripadniki druge in tretje generacije ter da je jezik ključni dejavnik pri ohranjanju slovenske skupnosti v Severni Makedoniji. Podatki raziskave so potrdili tezo, da ima slovenski jezik večji pomen pri ohranjanju etnične identitete med slovenskimi priseljenci prve generacije kot med slovenskimi priseljenci druge in tretje generacije. Teza, da je jezik ključnega pomena pri združevanju in ohranjanju slovenske skupnosti, pa se je izkazala za nepotrjeno.
Razprava obravnava dobro znano zgodbo o Prešernovi poeziji in Šenoovi avtobiografski noveli Karamfil sa pjesnikova groba (1878), a vanjo vstopa z nove perspektive. Po eni strani zasleduje ...transformacijo gorske krajine v mitski kraj slovenstva, ki je potekala v starejši slovenski poeziji, hkrati pa Šenoovo nacionalno »spreobrnitev« obravnava v širšem kontekstu evropskega kulturnega nacionalizma in komemorativnih kultov pesnikov.
Za večinski slovenski pogled na proces pokristjanjevanja slovenskih zgodovinskih dežel v srednjem veku je kljub tesni prepletenosti zahodne oblike krščanstva s slovensko kulturo značilna precejšnja ...zadržanost. Odločilno je pojmovanje, da je bil sprejem krščanstva v kneževini Karantaniji povezan z izgubo politične svobode. Deloma je zadrego glede uveljavitve krščanstva celo pri katoliških zgodovinarjih spodbujal izvor temeljnega vira zanj v Salzburgu. Odločilno vlogo pa je odigrala kreativna predelava virov, ki jo je v svoji povesti v verzih Krst pri Savici izpeljal France Prešeren. Pri tem je vešče prenesel težišče nasilnih ekscesov na krščanskega kneza Valtunka (Valjhuna), obenem pa podčrtal bratomorni značaj spopadov zaradi vpeljave nove vere in uveljavitev tuje oblasti kot posledico posega Tasila III. Valtunku v prid. Prešernova različica je padla na plodna tla pri skoraj vseh zgodovinarjih vsaj do konca 20. stoletja.