Prekmurje je bilo in je v določeni meri vse do danes ostalo eno najbolj tipičnih geografskih območij množičnega slovenskega izseljevanja.. Manj značilen in precej manj številčen pa je zlasti za ...pretekla zgodovinska obdobja obratni proces: proces priseljevanja v Prekmurje. Prvi Slovenci, ki so se v večjem številu priselili v Prekmurje, so bili nedvomno begunci iz Primorske, ki so po letu 1918 pobegnili predvsem pred italijanskim raznarodovalnim nasiljem, zlasti po njegovi zaostritvi po fašističnem prevzemu oblasti. Že Soška fronta med I. svetovno vojno, še bolj pa to že omenjeno in raznarodovalni ukrepi italijanskih oblasti, so pregnali iz svojih domov nad 100.000 primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, od katerih se je po letu 1918 večina zatekla v novoustanovljeno južnoslovansko državo, ostali pa predvsem v Zahodno Evropo in Južno Ameriko, zlasti v Argentino. V prvem obdobju so kot v veliki večini liberalno in jugoslovansko centralistično usmerjeni dobivali zaposlitev v ne preveč priljubljenih državnih poklicih (tako v policiji, carini itd.), kasneje pa so v času gospodarske krize domači prebivalci v njih videli nezaželeno konkurenco v boju za vedno bolj pičel vsakdanji kruh. Beseda »Primorec« v je marsikaterem slovenskem okolju matične domovine pomenila pravo psovko. K jugoslovanski državi leta 1919 priključeno Prekmurje je nudilo nekaj možnosti za preživljanje zgoraj omenjenih primorskih emigrantov, predvsem učiteljev, ki so s svojim jugoslovanstvom in liberalizmom odločno in v določeni meri tudi kot tujek posegli v tamkajšnje s posebnim zgodovinskim razvojem opredeljeno družbeno, versko, gospodarsko, socialno in kulturno okolje. Državne oblasti so v bližini Dolnje Lendave v krajih Petišovci, Benica in Pince naselile tudi nekaj deset primorskih in istrskih emigrantskih kmečkih družin. Primorski emigranti so v začetku 30. let 20. stoletja v Dolnji Lendavi in v Murski Soboti svoji društvi Soča, v veliki meri pa so s svojo prisotnostjo svoj pečat dali tudi delovanju osnovnih šol v že omenjenih Benici, Petišovcih in Pincah, pa tudi v drugih prekmurskih osnovnih šolah. Vsi ti vidiki življenja primorskih priseljencev oziroma beguncev so zgolj na kratko predstavljeni v pričujoči razpravi.
V nedeljo, 25. junija 1995 je Ilirska Bistrica na Hribu svobode gostila nekaj tisoč udeležencev velike proslave, s katero smo tudi na ilirsko bistriškem obeležili za Primorsko pomembne jubileje. ...Proslavili smo 50-letnico zmage nad fašizmom in Dan državnosti Republike Slovenije. Prav dan priključitve Primorske smo tedaj prvič slavili kot državni praznik. Župan Stane Prosen je ob osrednjem spomeniku padlih pozdravil tisoče prisotnih. Med njimi so bili tudi nekateri borci, ki so se izkazali pri osvobajanju domovine in naših krajev in se jim je župan še posebej topo zahvalil.Slavnostna govornika sta bila pesnik Ciril Zlobec in zunanji minister Zoran Thaler. Kot se spodobi za državno proslavo je bila pred mogočnim spomenikom postrojena častna četa slovenske vojske in stotine zastav, tudi dragocenih bojnih zastav enot ki so sodelovale pri osvobajanju Primorske in Ilirske Bistrice. Bogat kulturni program so oblikovali pevski zbori in glasbene skupine iz mnogih krajev Primorske. Tudi partizanski pevski zbor z dirigentom Oskarjem Kjudrom. Govornik je spregovoril tudi o sedanji vlogi Slovenije v novih pogojih delovanja v združeni Evropi. Dejal je:»Ostanimo ponosni na dejstvo, da nas je aktivna vloga v zmagoviti osvobodilni vojni, tudi za ceno tolikih žrtev postavila na pravo mesti v družbi svobodoljubnih in zmagovitih narodov.«Na sliki: Spominska kartica izdana nalašč za to prireditev, prvič z znanim verzom iz Primorske himne! «Vstala primorska si v novo življenje!… « Kartico in spominski poštni žig je oblikoval domači umetnik Romeo Volk. Pri oblikovanju proslave sta aktivno sodelovala kot soorganizatorja tudi Zorko Šajn, tedaj predsednik Občinskega sveta občine Ilirska Bistrica in direktorica obč. uprave Vojka Lenarčič. 420/VČ
Literaturni izvori razlikuju se u određivanju granica areala dviju podvrsta primorske bjeloguze Oenante hispanica na području istočnog Jadrana. Radi ustanovljavanja zastupljenosti pojedinih podvrsta, ...pregledan je i izmjeren 91 svlak te vrste iz zbirki Zavoda
za ornitologiju, Hrvatskog prirodoslovnog muzeja u Zagrebu i Prirodoslovnog muzeja u Dubrovniku. Ptice su bile prikupljene između 1888. i 1966. godine duž istočne obale Jadrana: u Hrvatskoj, Bosni i Hercegovini i Crnoj Gori. ). Sve ptice pripadaju podvrsti O. h. melanoleuca. Duljine krila (88 – 96 mm u odraslih mužjaka, 87 – 93.5 mm u mladih mužjaka i 84 – 92 mm u ženki) među najvećim su zabilježenim za ovu vrstu. Udio crnogrle forme je 56.5% u mužjaka i 40.9% u ženki. Opisane su mjere krila i repa te varijabilnost u
obojenosti repa.
Rad predstavlja prvu kompleksnu analizu agroturizma u funkciji ublažavanja efekta sezonalnosti u Primorskoj Hrvatskoj. Agroturizam se pritom definira kao turizam koji se ostvaruje na turističkome ...seljačkom obiteljskom gospodarstvu (TSOG). Na osnovi rezultata istraživanja kreiran je opći model razvoja agroturizma u navedenom prostoru, čijom bi provedbom agroturizam pridonio revitalizaciji ruralnog prostora i stvaranju cjelogodišnjega turističkog proizvoda. Metodologija rada temelji se na metodi telefonskog i terenskog anketnog istraživanja te slobodnoga istraživačkog razgovora. Anketom je obuhvaćeno 58 TSOG-ova u 39 gradova/općina. Uzorak je izrazito relevantan jer čini 84,1 % od ukupno 69 nositelja TSOG-ova koji pružaju uslugu smještaja u Primorskoj Hrvatskoj 2012. godine. Rezultati istraživanja pokazuju da je agroturizam u Primorskoj Hrvatskoj u početnoj fazi razvoja te vrlo malo pridonosi produljenju turističke sezone, ali ima ogroman neiskorišteni potencijal. Većim angažmanom nositelja tog oblika turizma te državnih ili upravnih tijela agroturizam može postati jedan od temeljnih elemenata razvoja koji će generirati nužne promjene u ruralnom prostoru, što je u dijelu europskih zemalja već ostvareno.
Makarska sa svojim primorjem obuhvaća područje južno od Omiša, a graniči s Lokvom Rogoznicom i Poljicima, dok južno kod Baćine čini završetak današnje srednje Dalmacije. S glavnim gradom Makarskom i ...dvadesetak okolnih sela imala je bitnu ulogu u povijesti kao granično osmanlijsko, a poslije venecijansko i austrijsko područje. Od prvotne samostalne uprave preko pokušaja prianjanja Veneciji upala je u gotovo dvostoljetnu vlast Osmanlijskog Carstva o kojemu su ipak bile pogrešne predodžbe da je bilo samo „tiransko“. Upravo su za njegove vladavine u 16. st. doneseni kazneni i javnopravni zakoni lokalne samouprave Primorske lige. O najbitnijoj općoj i pravnoj povijesti piše se u prvom dijelu, u drugom se dijelu kronološki govori o podjeli i organizaciji vlasti, a na kraju se izvještava o radu na istraživanju statuta Makarske i primorja iz 1523./1551.
Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij oranizacije TIGR Primorske je bilo ustanovljeno 21. mqja 1994 v Postojni. Predsedoval sem občnemu zboru ob še treh bivših tidrovcih, Brovču, Vremcu in ...Zidarju, in raziskovalki lokalne zgodovine med svetovnima vojnama Veri Brgoč. Vseh pet se nas je uvljavilo s publicistiko na dolgo zamolčano tigrovsko problematiko in tematiko. Občnega zbora v nekdanjem motelu Proteus se je udeležilo kakih sto ljudi z vseh koncev in krajev Primorske. Sestav je pričal, da so bili skoraj vsi tigrovci in partizani v enem. Delo smo zastavili poudarjeno nadstrankarsko. (sf)
Družina Kodelja se je preselila iz Primorske na Štajersko leta 1923. V naselju Polule pri Celju, od koder je lep razgled na celjski Stari grad, so si zgradili prijeten dom z vinsko kletjo. ...Življenje v času med drugo svetovno vojno je bilo skromno in polno odrekanja. Mali fantič v ospredju je danes že gospod v zrelih letih, ki živi družino in vnuku na domu, ki so ga zgradili njegovi starši.
Tijekom faunističkih istraživanja koja su provedena na području primorske Hrvatske u 2005. i 2006. godini, na osamdeset i jednom lokalitetu, sakupljeno je dvadeset i devet vrsta koje pripadaju u ...osamnaest rodova. Utvrđena je nazočnost sljedećih vrsta: Acanthiophylus helianthi R., Aciura coryli R., Campiglossa misella L., Campiglosa producta L., Chaetorellia jaceae RD., Chaetostomella cylindrica RD., Dioxyna bidentis RD., Ensina sonchi L., Euaresta bullans L., Myopites stylatus F., Myopites zernii H., Noeeta pupillata F., Orellia falcata S., Oxiaciura tibialis RD., Sphenella marginata F., Tephritis carmen H., Tephritis divisa R., Tephritis formosa L., Tephritis matricariae L., Tephritis praecox L., Tephritis separata R., Terellia gynaeacochroma H., Terellia seratulae L., Terellia tussilaginis F., Trupanea amoena F., Trupanea stelata F., Urophora solstitialis L., Urophora stylata F., i Xyphosia miliaria RD.
Ličko-primorska operacija 4. Jugoslavenske armije (JA) protiv postrojbi Wehrmachta i Hrvatskih oružanih snaga (HOS) vođena je na području Like od 20. ožujka do 15. travnja 1945. godine, a dijeli se u ...dvije faze: zauzimanje istočne Like i Bihaća te zauzimanje Gospića, Perušića, Ličkog Osika i Otočca. Nakon 7. travnja 1945. postrojbe 4. JA nastavljaju kretanje na teritoriju Hrvatskog primorja, odnosno prema Rijeci. Tijekom navedene akcije veći broj vojnih i civilnih osoba likvidiran je bez suđenja, a likvidacije su nastavljene i nakon travnja 1945. Dostupni dokumenti ukazuju na to da su zločine najvjerojatnije izvršile različite postrojbe 4. JA, Korpusa narodne obrane Jugoslavije (KNOJ), Odjeljenje za zaštitu naroda (OZN-a) i I. samostalna lička brigada. U ovom članku detaljnije se govori o likvidacijama počinjenima na području Gospića, Kaniže, Ličkog Osika, Otočca i Korenice te se na temelju dostupnih izvora pokušavaju identificirati počinitelji spomenutih zločina. Na području Gospića, Ličkog Osika, Kaniže, Korenice i Otočca evidentirano je 15 grobišta, a na lokacijama istih u trenutku počinjenja zločina djelovale su ponajviše postrojbe nekadašnjeg 8. (dalmatinskog) korpusa NOVH koje su sudjelovale i u ranijim zločinima u Dalmaciji i Hercegovini.
PDF
