Članek prinaša rezultate raziskave, izvedene med predstavniki zvez kulturnih društev pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Na osnovi polstrukturiranih intervjujev smo ugotavljali, kako sogovorniki ...ocenjujejo položaj svojih skupnosti v šolstvu in kaj od njega pričakujejo. Rezultati so interpretirani s perspektive multikulturnih politik, ki se v Sloveniji oblikujejo glede na različne pravne statuse narodnih skupin in skupnosti. Rezultati kažejo na odsotnost jasne politike izobraževanja za učence pripadnike narodov nekdanje SFRJ, do česar se sogovorniki kritično opredelijo.
Glede na sodobne dokumente in smernice tako na nacionalni kot na ravni EU je treba razmišljati o udejanjanju koncepta inkluzivnosti kot transformacije šolskega sistema, ki vključuje tudi načelo ...medkulturnosti. Prispevek analizira stališča (bodočih) pedagoških delavcev do načinov vključevanja otrok priseljencev v šolski sistem. V raziskavi so študenti (n = 411) izražali manj negativna stališča do otrok priseljencev ter bolj pozitivna stališča do kulturne raznolikosti in pomoči otrokom priseljencem kot pedagoški delavci (n = 763). V članku so predstavljeni nekateri razlogi za dobljene ugotovitve in možnosti vplivanja na spremembo nekonstruktivnih stališč strokovnih delavcev v šolstvu.
Članek temelji na raziskavi, ki so jo avtorji opravili leta 2021. V središče postavlja izkušnje otrok in staršev beguncev z vključevanjem v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Sogovorniki iz ...dvanajstih družin so spregovorili o pozitivnih in negativnih vidikih vključevanja v vzgojno-izobraževalni sistem. Med njimi so prevladovale težave z učenjem jezika, učne težave, diskriminacija. Proces vključevanja, ki v zakonih in strategijah deluje kot enoznačen »postopek« prilagajanja otrok na nove jezikovne, kulturne, izobraževalne in institucionalne razmere, v raziskavi predstavljamo iz perspektive »subjektov vključevanja«. Ti proces doživljajo kot dolgotrajen, niansiran in težaven.
Prispevek opisuje položaj rusko govorečih priseljencev v Sloveniji, predstavlja rezultate sociolingvistične raziskave jezika predvsem mlajših predstavnikov ruske diaspore in analizira pogostejše ...spremembe, ki nastajajo v jeziku predvsem druge generacije rusko govorečih prebivalcev Slovenije pod vplivom slovenščine kot jezika okolja. Predstavljen je sistematizirani opis pogostejših odstopanj od ruskega jezikovnega standarda, ugotovljenih tako pri pisnem kot tudi ustnem sporočanju rusko-slovenskih dvojezičnih govorcev. Na podlagi podatkov, zbranih z analizo maturitetnih spisov, osebnih intervjujev in spletnega anketiranja, se ugotavljajo pomembnejši vzroki, ki vplivajo na razvoj sporazumevalne zmožnosti v ruskem jeziku pri dvojezičnih otrocih.
Članek obravnava jezikovno realnost slovenskih državljanov v Avstriji, ki s prenosom svojega prebivališča ali delovnega mesta zaradi nemščine, njenih različic in drugih jezikov, ki se tam govorijo, ...vstopijo v jezikovno heterogen družbeni prostor. Namen raziskave je bil na eni strani ugotoviti, katere jezike in jezikovne zvrsti slovenski uporabljajo državljani v svojem (delovnem) vsakdanjiku v Avstriji, na drugi strani pa, ali med priseljenci in čezmejnimi delavci obstajajo statistično značilne razlike. Raziskava ponuja prvi sociolingvistični vpogled v še precej neraziskano temo.
Članek govori o podpori priseljencem in njihovih potrebah pri učenju jezika za potrebe dela z vidika delovne organizacije. Ta podpora ni pomembna samo za uspešno opravljanje delovnih nalog, temveč ...tudi za uspešno socialno vključenost priseljencev v delovno in družbeno okolje. V raziskavi je bil uporabljen kombiniran kvantitativno-kvalitativni raziskovalni pristop. Avtorje je zanimalo, na kakšen način organizirati jezikovno izobraževanje na delovnem mestu za tujce ter s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo slovenske organizacije, ki zaposlujejo tujce. Na podlagi opravljene raziskave so razvili priporočila za prakso za organizacije, ki zaposlujejo tujce.
Prenovljena osnovno- in srednješolska zakonodaja predvideva intenzivni začetni tečaj slovenščine ter individualno spremljanje napredka vključevanja. Na voljo je vedno več didaktičnega gradiva za ...različno starostno stopnjo otrok, a izzivi ostajajo. Še več jih je pri izvajanju medkulturnega dialoga v okviru pouka. Učni načrti in učna gradiva bi morali odsevati družbeno raznolikost, a so priseljenke in priseljenci, pripadnice in pripadniki manjšin v njih največkrat nevidni ali prikazani pristransko. To je treba spremeniti in tudi njim samim omogočiti, da se predstavijo ter spregovorijo o izzivih vključevanja, o sestavljeni identiteti in o svoji vlogi v družbi.
Avtorica v članku najprej predstavi rezultate mednarodnih primerjalnih raziskav (OECD 2015), ki kažejo, da so učni dosežki otrok priseljencev pomembno nižji od učnih dosežkov njihovih vrstnikov brez ...izkušnje preseljevanja. Na podlagi rezultatov ugotavlja, da je z namenom vzpostavljanja socialno kohezivne in inkluzivne družbe zagotavljanje kakovostnega pedagoškega procesa za otroke priseljencev velik pedagoški izziv. Z raziskavo v slovenskih osnovnih šolah, v katero je vključila 40 osnovnošolskih učencev s priseljensko izkušnjo, je z namenom, da bi se njihova stališča upoštevala pri oblikovanju predloga programa dela v slovenskih šolah in vrtcih, želela spoznati, kaj oni razumejo pod pojmom dobra šola.
Prispevek se osredotoča na kompleksnost selitvene dinamike v Republiki Sloveniji/ Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni, točneje, od medvojnih razmer in konca vojne do liberalizacije ...jugoslovanske politike na področju mednarodnih selitev, povezane z Zakonom o amnestiji (1962) in s Sporazumom med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o reguliranju zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Avstriji (1963). Temeljni namen prispevka je pregledno strniti in strukturirati prevladujoče selitvene prakse v Sloveniji v izbranem obdobju, z dodatnimi poudarki na mednarodnih političnih dejavnikih, ki so pomembno vplivali na obravnavano selitveno dinamiko.