From the viewpoints of regional and agrarian geography and regional planning the author systematically analyze all main natural features and many regional social factors of the municipality of ...Moravče: bedrock, type of relief, altitude, inclination, water conditions (including flood conditions), climate conditions (particularly insolation), soil and vegetation, land use, population, settlements, and economy. On the basis of the analysis, a detailed partition of the municipality into small homogenous units is made, three in the valley and four in the hills. The book also deals with the evaluation of the landscape from the viewpoint of individual types of agricultural land use~determines the suitability of areas for cultivated fields, meadows, and orchards~and considers the quality of locations from the viewpoint of settlement. The book concludes with recommendations for the most suitable land use and a survey of the current irrational use of land.The synthetic maps and theme maps showing individual natural factors can be used to advantage in regional planning. Emphasis is placed on determining the interdependence of landscape factors and their joint influences, on the laws and causes governing individual phenomena, and on the comparison of microregions.
The study of quality of urban life involves both an objective approach to analysis using spatially aggregated secondary data and a subjective approach using unit record survey data whereby people ...provide subjective evaluations of QOL domains. This book provides a comprehensive overview of theoretical perspectives on QOUL and methodological approaches to research design to investigate QOUL and measure QOL dimensions. It incorporates empirical investigations into QOUL in a range of cities across the world.
The number of debates about the modernization of spatial planning in Slovenia has only recently risen. Some new planning views on the politics of spatial development in theory as well as in practice ...arepresented in this article. Spatial planning has over the past decades modified some of its most relevant areas. With this, the instruments, directives and different steps focused more on the three most important areas : the handling of the growth of the urban system net and determining the settlement structures, the planning of proper usage of the surface with environmentally builtin components of lasting development and the planning of transport and economic infrastructure. With the growing europeization and internationalization, spatial planning underwent some changes right at the core at the beginning of the 21st century. There is a growingurge of equalizing spatial planning on the European level and forming a more active model on the implementation level. Project orientation, new cooperational and moderational models, which are trying to realize all the goals and transfer them into the real world are put right in the centre. With the help of new instruments it is possible to realize all the abstract-based goals, which are written in the researchdocuments and strategies, which more precisely
V 60-tih letih prejšnjega stoletja se je pokazala nujnost povezovanja različnih vidikov sektorskega planiranja, razvilo se je regionalno-prostorsko planiranje. V Sloveniji so bile v obdobju 1970-1975 ...izdelane strokovne osnove za sprejem regionalno-prostorskega plana republike. S prehodom na sistem družbenega planiranja so se sprejemale le splošne usmeritve, ker se je nadaljevalo še 10 let v samostojni državi. Šele v letu 2002 je bila sprejeta Strategija prostorskega razvoja, pri tem pa niso bila razčiščena razmerja z strategijo regionalnega razvoja, strategijo razvoja na državni ravni in usmeritvami na evropski ravni.
Tudi v Sloveniji smo v zadnjem času priča razpravam o modernizaciji regionalnega planiranja. Pri iskanju sodobnih prijemov usmerjanja regionalnega razvoja ga spremlja tudi dobršna mera terminološke ...zmede. V prispevku predstavljamo novejše planerske poglede do politik regionalnega razvoja v teoriji in praksi. Kot podlago politikam sodobnega usmerjanja regionalnega razvoja utemeljujemo pojem regionalnega managementa . Z njim smo poskusili odgovoriti na naslednja vprašanja: kaj je regionalni management, kaj želimo z njim doseči in kaj so njegove temeljne naloge.
Po sprejetju Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja leta 1999 so se začele oblikovati inštitucije, ki skrbijo za skladen regionalni razvoj. Kakšno vlogo imajo v njih geografi, smo ...poskušali ugotoviti s pomočjo ankete. Iz podatkov o številu geografov, ki v njih delujejo, možnostih novih zaposlitev ter zbranih prednosti in slabosti geografov, lahko sklepamo na aplikativno vrednost geografije v regionalnem planiranju v Sloveniji danes.
Regionalizacija je postopek, pri katerem delimo zemeljsko površje na regije. Za določitev homogenih regij se lahko uporablja metoda razvrščanja v skupine z relacijsko omejitvijo. S tem se zagotovi ...določitev takšnih prostorskih enot, ki jih označujeta notranja homogenost glede na izbrane kazalce in geografska sosednost. Z uporabo območij s posebnimi razvojnimi problemi je povezanih nekaj problemov, ki jih poskušamo preseči z združevanjem sosednjih občin z enako kombinacijo tipov problemskih območij in prehodom na regionalno raven spodbujanja blaginje prostora. Rezultat razvrščanja je v skladu s sistemom regionalne politike v Sloveniji bolje poimenovati problemske subregije, saj so manjše od statističnih regij, za katere se izdelujejo regionalni razvojni programi. Problemske subregije se v skladu z pravnim redom lahko uporabljajo kot prostorska raven izdelave skupnih razvojnih programov tudi v praksi.
Pomembnost Beograda je zaradi znanih razlogov v zadnjem desetletju resno nazadovala. Za prihodnji razvoj v zdaj spremenjenih okoliščinah je zato treba opredeliti nekaj prednostnih strateških ciljev. ...V prispevku so predstavljeni najpomembnejši, in sicer: nova opredelitev in postavitev metropolitanske regije v odnosu do evropskega, makroregionalnega in regionalnega zaledja oziroma njen položaj in vloga/funkcija v evropskem in balkanskem okviru, vzpostavitev učinkovite in vzdržne prometne infrastrukture in ustrezne vključitve v evropsko prometno omrežje, dekoncentrirana koncentracija in prestrukturiranje, izboljšanje in razmestitev ekonomskih struktur zaradi povečanja ekonomske konkurenčnosti metropolitanske regije, varovanje in izboljšanje naravnih osnov, kulturnih posebnosti in krepitev metropolitanske identitete ter profiliranje beograjske metropolitanske regije prek specializiranih gospodarskih dejavnosti, še posebno storitvenih dejavnosti za jugovzhodno Evropo.
V zadnjih letih pomen neformalnih iniciativ v ZR Nemčiji znatno narašča. V tem pogledu se dograjujejo tradicionalni instrumenti prostorskega ravnanja in načrtovanja, še posebej z vgrajevanjem ...regionalno ekonomskih dejavnikov. V tem prispevku bodo predstavljeni najvažnejši cilji in naloge, tudi za razlago spremljajočih pozitivnih in negativnih pojavov.
PDF
