Imunski sistem je ključen pri nadzoru nastanka in rasti malignih celic. Z imunoterapijo z zaviralci imunskih kontrolnih točk je imunski sistem postal eden pomembnejših tarč onkološkega zdravljenja. ...Sorazmerno visok delež onkoloških bolnikov na to zdravljenje še vedno ne odgovori. Črevesna mikrobiota bi glede na zadnja spoznanja lahko postala način premagovanja odpornosti na imunoterapijo. Možni načini modulacije mikrobiote so prehranska strategija, probiotiki in fekalna transplantacija mikrobiote. Ovire pri raziskovanju mikrobiote in njene uporabe pri zdravljenju z zaviralci imunskih kontrolnih točk so zaenkrat nestandardizirani pristopi k analizi mikrobiote, geografske razlike v mikrobioti, vpliv kulture ter načina življenja itd. V teku so številne predklinične in klinične raziskave, nekatere že z obetavnimi rezultati. Z obdelavo mikrobiote bi bila lahko obravnava onkoloških bolnikov še bolj personalizirana in holistična.
Pljučna hipertenzija je pestra bolezen, ki pomembno poslabša napoved izida pri bolnikih, zato stremimo k zgodnjem odkrivanju, saj določene podrazrede pljučne hipertenzije lahko učinkovito specifično ...zdravimo. Ključna preiskava, s katero potrdimo ali ovržemo diagnozo pljučna hipertenzija, je desnostranska srčna kateterizacija. Poleg invazivno izmerjenega tlaka v pljučni arteriji med desnostransko srčno kateterizacijo merimo minutni srčni iztis, opredelimo, ali gre za t.i. predkapilarno ali pokapilarno (oz. kombinirano) pljučno hipertenzijo, ter pri izbranih bolnikih izvajamo test vazoreaktivnosti in/ali test obremenitve s tekočino. Ultrazvočna preiskava srca je sicer bolj dostopna, enostavna in manj invazivna preiskava za odkrivanje pljučne hipertenzije, vendar nam lahko poda le verjetnost, da hipertenzija obstaja. Zato se uporablja le kot presejalna metoda za odkrivanje pljučne hipertenzije. Pri utemeljeno povečanem tveganju za pljučno hipertenzijo pa za postavitev diagnoze in spremljanje učinkovitosti zdravljenja redkih oblik pljučne hipertenzije vedno opravimo desnostransko srčno kateterizacijo. Najpogosteje se pljučna hipertenzija pojavlja pri bolnikih z boleznijo levega srca ali pljučno boleznijo. Redkejši obliki pljučne hipertenzije, pri katerih je v ospredju remodeliranje pljučnega žilja, sta pljučna arterijska hipertenzija in kronična trombembolična pljučna hipertenzija. Pri slednjih dveh so zelo učinkoviti specifični ukrepi, kot so uvedba specifičnih zdravil za pljučno hipertenzijo in pri kronični trombembolični pljučni hipertenziji na prvem mestu pljučna endarterektomija in/ali balonska dilatacija pljučnih arterij. Vse to pomembno izboljša napoved izida bolezni in kakovost življenja bolnika. Na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana od septembra 2018 redno, tedensko, opravljamo desnostranske srčne kateterizacije za diagnosticiranje redkih oblik pljučne hipertenzije, spremljanje učinkovitosti zdravljenja in v postopku predpriprave na presaditev pljuč.
In this study, low-carbon soils collected from an altitude transect from 5000 m to 6000 m were adopted as a simple model system with lower interaction complexity. This could help disentangle the ...basic environmental factors shaping the abundance and distribution of expressed resistance traits in culturable portion of fast growing heterotrophic strains. Improved plate counts were performed at 4 °C using 0.01 diluted nutrient broth supplemented with cold soil extract as a general media and additionally supplemented with antibiotics Ampicillin, Erythromycin, Kanamycin and Tetracyclin. A number of colonies (500) isolated from six locations were also tested separately for their antibiotic resistance. The results show that these high-altitude cold soils contained bacterial populations culturable at 4 °C in the range of 106 cells / g that were resistant to the four antibiotics and their various combinations tested in this study. The highest prevalence of resistance was observed in vegetated soils, whereas almost two orders of magnitude lower abundance of resistant cells was cultured from barren soils. Redundancy analysis showed that vegetation, soil carbon and pH were successful in explaining the interaction between environmental parameters and various culturable fractions of cold soil bacteria used in this study.
V študiji sem uporabil vzorce tal z nizko vsebnostjo organskega ogljika iz višinskega transekta 5000 m-6000 m kot poenostavljen modelni sistem z nizko kompleksnostjo interakcij. Ta bi lahko pomagal razumeti osnovne okoljske dejavnike, ki uravnavajo porazdelitev in obseg izraženih rezistenčnih lastnosti gojljivega dela hitro rastočih heterotrofnih sevov. Izboljšano štetje na ploščah sem izvedel pri 4 °C na 0,01 koncentriranem hranilnem bujonu, dopolnjenim s hladnim ekstraktom tal, kot splošnim gojiščem, ki sem ga dopolnil z posameznimi antibiotiki (ampicilin, eritromicin, kanamicin in tetraciklin). Večje število izolatov (500) iz šestih lokacij sem prav tako testiral ločeno na njihovo odpornost na antibiotike. Ugotavljal sem tudi povezavo med okoljskimi dejavniki ter porazdelitvijo odpornih sevov in splošnega gojljivega deleža talnih bakterij. Rezultati kažejo, da visokogorska hladna tla vsebujejo pri nizkih temperaturah gojljive bakterijske populacije (106 / g), ki so odporni na posamezne antibiotike in razne njihove kombinacije, uporabljene v tej študiji. Poraščena tla imajo največji delež odpornih bakterij, skoraj dva reda manjši pa je prisoten v golih tleh. Statistična analiza je pokazala, da vegetacija, organski ogljik ter pH uspešno razložijo interakcijo med okoljskimi dejavniki in posameznimi gojenimi deleži bakterij, izoliranih iz hladnih tal.
Z odvzemom presejalnih kužnin ob sprejemu bolnika na oddelek lahko zgodaj odkrijemo nosilce MRSA in jih pravočasno izoliramo in dekoloniziramo. Z raziskavo v intenzivni enoti Klinike za infekcijske ...bolezni in vročinska stanja smo želeli ugotoviti, s katerimi presejalnimi kužninami smo uspeli ugotoviti največ nosilcev MRSA. V obdobju od 1. 12. 2000 do 31. 9. 2001 smo pri 39 od skupaj 243 sprejetih bolnikih (16 %) ugotovili prisotnost MRSA. Pri 43 % bolnikih smo s presejalnimi kužninami na novo odkrili MRSA, čeprav nismo imeli podatka o predhodni kolonizaciji ali okužbi z MRSA. Najpogosteje smo MRSA odkrili iz brisa žrela (49 %), nosu (41 %) in rektuma (39 %). Bris rektuma je bil približno 6-krat bolj občutljiv kot perianalni bris. Izpljunek in aspirat sapnika ter bris rane so bili pomembni pri bolnikih z rano ali sekrecijo iz dihal. Pri nobenem bolniku nismo odkrili MRSA v urinu ali brisu ob žilnem katetru. Zaključujemo, da predstavljata bris žrela in rektuma poleg brisa nosu pomembni kužnini za ugotavljanje nosilcev MRSA.
Na intenzivnem oddelku z 10 internističnimi posteljami in visokim deležem MRSA smo želeli oceniti uspešnost ukrepov za zajezitev širjenja MRSA po vzoru zahodnoevropskih državah, ki imajo nizek delež ...MRSA ali so ga uspeli popolnomaizkoreniniti. Primerjali smo število prenesenih primerov MRSA na našem oddelku v desetmesečnem obdobju pred in desetmesečnem obdobju po uvedbi poostrenih higienskih ukrepov za preprečevanje prenosov MRSA. Ti ukrepi so vsebovali dosledno razkuževanje rok (umivanje je bilo dovoljeno le pri vidno onesnaženih rokah), uporabo razkužil v tekoči obliki (ne v gelu) in uporabo preiskovalnih rokavic brez smukca, doslednokontaktno izolacijo ter dekolonizacijo bolnikov. V prvem desetmesečnem obdobju je bilo na intenzivni oddelek sprejetih 250 bolnikov. Pri 37 bolnikih smo ugotovili prisotnost MRSA, od tega je prišlo do prenosa MRSA na našem oddelku pri 21 bolnikih (56,8 %). V drugem desetmesečnem obdobju pouvedbi poostrenih ukrepov je bilo sprejetih 243 bolnikov. Prisotnost MRSA smo ugotovili pri 39 sprejetih bolnikih, od katerihso MRSA na našem oddelku dobili 4 bolniki (10,2 %). Topredstavlja statistično značilno zmanjšanje števila prenesenih primerov MRSA (p < 0,001). Dekolonizacija bolnikov ob doslednemu poštevanju higiene rok in kontaktne izolacije ni dodatno zmanjšala prenos MRSA na našem oddelku. Raziskava je pokazala, da zgodnje odkrivanje bolnikov z MRSA in njihova dosledna kontaktna izolacija, uporaba rokavic brez smukca, nadomestitev umivanja rok z doslednim razkuževanjem rok lahko pomembno zmanjšajo število prenosov MRSA na intenzivnem oddelku, kljub pomanjkanju zdravstvenega osebja in velikem dotoku bolnikov z MRSA z drugih oddelkov.
PDF
