Spominska priložnostna kuverta ob 75-letnici prvotiska osemnajstih lesorezov Franja Goloba ‘Nmav čriez izaro’, neopremljena.Oblikovalec celostne podobe “FG100_75-50” in vseh njenih delov Borut ...Bončina je tudi avtor priložnostne kuverte/ovitka prvega dne, priložnostnega poštnega žiga (PPŽ, 2391 Prevalje, 4. 12. 2013) in priložnostne razglednice.Soavtor poštnega žiga je Peter Močnik.Na razglednici so na prvi strani natisnjene pomanjšave druge tretjine od osemnajstih lesorezov izdaje “Nmav čriez izaro”.
Spominska razglednica ob 75-letnici prvotiska osemnajstih lesorezov Franja Goloba ‘Nmav čriez izaro’, neopremljena.Oblikovalec celostne podobe “FG100_75-50” in vseh njenih delov Borut Bončina je ...tudi avtor priložnostne kuverte/ovitka prvega dne, priložnostnega poštnega žiga (PPŽ, 2391 Prevalje, 4. 12. 2013) in priložnostne razglednice.Soavtor poštnega žiga je Peter Močnik.Na razglednici so na prvi strani natisnjene pomanjšave druge tretjine od osemnajstih lesorezov izdaje “Nmav čriez izaro”.
Spominska razglednica ob 75-letnici prvotiska osemnajstih lesorezov Franja Goloba ‘Nmav čriez izaro’ z dodanim priložnostnim žigom prvega dne in znamko.Oblikovalec celostne podobe “FG100_75-50” in ...vseh njenih delov Borut Bončina je tudi avtor priložnostne kuverte/ovitka prvega dne, priložnostnega poštnega žiga (PPŽ, 2391 Prevalje, 4. 12. 2013) in priložnostne razglednice.Soavtor poštnega žiga je Peter Močnik.Na razglednici so na prvi strani natisnjene pomanjšave druge tretjine od osemnajstih lesorezov izdaje “Nmav čriez izaro”.
Spominska razglednica ob 75-letnici prvotiska osemnajstih lesorezov Franja Goloba ‘Nmav čriez izaro’.Pisna stran razglednice, opremljena.Oblikovalec celostne podobe “FG100_75-50” in vseh njenih ...delov Borut Bončina je tudi avtor priložnostne kuverte/ovitka prvega dne, priložnostnega poštnega žiga (PPŽ, 2391 Prevalje, 4. 12. 2013) in priložnostne razglednice.Soavtor poštnega žiga je Peter Močnik.Na razglednici so na prvi strani natisnjene pomanjšave druge tretjine od osemnajstih lesorezov izdaje “Nmav čriez izaro”.
Spominska priložnostna kuverta ob 75-letnici prvotiska osemnajstih lesorezov Franja Goloba ‘Nmav čriez izaro’, opremljena s priložnostnim poštnim žigom in osebno znamko.Oblikovalec celostne podobe ...“FG100_75-50” in vseh njenih delov Borut Bončina je tudi avtor priložnostne kuverte/ovitka prvega dne, priložnostnega poštnega žiga (PPŽ, 2391 Prevalje, 4. 12. 2013) in priložnostne razglednice.Soavtor poštnega žiga je Peter Močnik.Na razglednici so na prvi strani natisnjene pomanjšave druge tretjine od osemnajstih lesorezov izdaje “Nmav čriez izaro”.
l. 1934 se k Almi za stalno preseli nemška slikarka in novinarka Thea Schreiber Gammelin, njena »dušna sestra dvojčica«. Gammelinova je ostala v Celju in živela do svoje smrti l. 1988 v ...Pečovniku.Original last Helene Ojsteršek, kopija OKC.
Avgust Černigoj (1898–1985), rojen v Trstu, umrl v Sežani, slikar in grafik, je med 2. svetovno vojno podobno kot Tone Kralj poslikal na Primorskem nekaj cerkva. 1945. leta, pred koncem vojne in po ...njej je poslikal farno cerkev v Knežaku in podružnično cerkev sv. Ane na Baču. Sv. Cirila je upodobil na Baču v prezbiteriju, sebe pa ovekovečil na hrbtni strani glavnega oltarja.Černigoj je bil nemiren in nenehno raziskujoč duh. Pot ga je zato zanesla marsikam po Evropi. Bil je avantgardist. Preživljal pa se je največ kot učitelj risanja, tudi v Postojni. Med vojno je poslikal cerkev v Košani. Po drugi svetovni pa je se do upokojitve služboval kot učitelj risanja na tržaškem slovenskem liceju in na tržaškem slovenskem učiteljišču. Zadnja leta je preživljal v Lipici. Velja za utemeljitelja našega konstruktivizma. Leta 1976 je za svoj opus prejel Prešernovo nagrado.Vir: https://www.kamra.si/album-slovenije/item/trzaski-slikar-cernigoj-med-2-vojno-na-bacu-in-v-knezaku.html
Fotografija je spomin na začetke likovnega ustvarjanja v začetku osemdesetih let v novonastalem domu v Šentjurju, kamor smo se z družino preselili iz Rogaške Slatine. Tja pa me je pot iz rodne ...Vrnjačke Banje zanesla leta 1976. In tako se je vse začelo. Od temper sem prešel na oljno tehniko, ki me je čisto prevzela in sem v njo zaljubljen še danes. Med tem časom sem imel nekaj samostojnih razstav, največ skupinskih, sodeloval pa sem na raznih kolonijah Ex tempore tako v Sloveniji kot v tujini. Od leta 1999 pa sem tudi ustanovni član Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur in pobudnik mednarodne kolonije Ipavčeva paleta, ki se v spomin na slikarja Jožeta Ipavca, sina zdravnika in skladatelja Josipa Ipavca, v Šentjurju odvija tretje leto.Prispeval: Dragan Podovac
