Članek opozarja na problematiko računalniškega izrazja, njegovega razvoja in trenutnega stanja v slovenskem prostoru. Predstavljene so tudi vse institucije, ki v Sloveniji skrbijo za računalniško ...izrazje. Za analizo stanja je bila opravljena raziskava izrazja v desetih letnikih računalniške revije Monitor. Članek opozarja tudi na problematiko ražunalniških terminoloških dvojnic.
Samoglasniški nizi so zaporednja dveh ali več samoglasnikov. Za slovenščino slabo raziskano področje dokazuje številne fonološke omejitve (homoorganski, i-jevski niz idr.) in omejitve v nadfonološkem ...sistemu. V knjižni slovenščini se pojavljajo kvečjemu v tvorjenkah (posebej krajšavah), prevzetih besedah in lastnih imenih, redki so medmetni; v posameznih narečjih je pojav bolj razširjen (izpad soglasnika ali njegova vokalizacija). - Skupno je bilo obravnavanih 5244 besed z nizi (SSJK: 5084 iztočnic, SP 2001: 160 krajšav). Samoglasniški nizi v slovenščini so praviloma dvočlenski (> 99 %), sredi besede (= 95 %), enonaglašeni ali nenaglašeni (po = 50 %), morfološki in padajoči (= 50 %). Uresničene so kombinacije vseh samoglasniških fonemov; izjema je /polglasnik/, ki se pojavlja na prvem mestu izključno v krajšavah.
V članku bomo na temelju skladenjskopomenske, besedilotvorne in pragmatskosporočilne preučitve členkov na omenjeno nepregibno vrsto pogledali z zornega kota njihove obveznosti (nefakultativnosti) in ...neobveznosti (fakultativnosti) v stavku/povedi in dalje v besedilo. Kadar je členek obvezen, njegova odstranitev iz povedi poruši sporočanjsko obliko povedi, ki postane nezmožen funkcijsko sodelovati pri vzpostavljanju ilokucijske vrednosti, kakršno je imela poved pred odstranitvijo členka, porušenje sporočilne oblike pa nadalje vedno vpliva na porušenje in pretrganje besedilnega smislenega toka. Kadar je členek neobvezen, pomeni, da ga lahko iz povedi odstranimo, ne da bi bila pri tem kakor koli porušena sporočanjska oblika povedi ali dalje zgradba besedila (oz. besedilni smiselni tok).
Razprava govori o okoliščinah, ki so omogočile ustanovitev in delovanje Slovenskega društva (1810) in za tem prve stolice za slovenski jezik na liceju v Gradcu (1811-1813). Gibalo obeh za javno ...uveljavljanje slovenskega jezika in kulture pomembnih dejanj je bil slovenistični entuziast Janez Nepomuk Primic (1785-1823); predstavljeno je njegovo književno, pedagoško in drugo delovanje ter tragična osebna usoda.
