V prispevku so predstavljene nastajajoče podatkovne zbirke (= baze) za narečne atlase, ki nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Delne predstavitve ...digitaliziranih podatkov iz gradiva za atlase, kot sta Slovanski lingvistični atlas (OLA) in Slovenski lingvistični atlas (SLA), lahko prispevajo nove poglede na leksiko in na slovnične pojave.
V prispevku predstavljam teoretska in metodološka izhodišča za izdelavo portala SMeJse (Slovenščina kot manjšinski jezik), ob tem pa se obsežneje zaustavljam ob analizi položaja, stanja in statusa ...slovenskega jezika v Italiji, nekaterih specifičnih jezikovnih pojavih, metodoloških izzivih in socioloških okvirih.Pojmi, kot so zvrstnost jezika, norma, prvi/materni oz. tuji jezik, manjšina, diglosija in številni drugi izgubljajo namreč pomen, ki so ga imeli v epistemologijah 20. stoletja, in pridobivajo nove konotacije. Do teh ključnih premikov pri obravnavi jezikovnih pojavov in načrtovanju jezikovnih politik prihaja zaradi novih družbenih kontekstov ob prehodu iz 20. v 21. stoletje. Na percepcije in reprezentacije jezika, ki močno pogojujejo njegovo usvajanje, rabo in tudi uradni položaj – pa tudi znanstveno obravnavo – namreč vplivajo nekateri »zunanji« dejavniki. Med temi gre izpostaviti razvoj in dostopnost novih tehnologij, evropsko politiko na področju manjšinskih jezikov in večjezičnosti nasploh, ekonomsko krizo in njene posledice ter migracijske tokove. Pojmovanje »manjšine« in »manjšinskosti« je tudi na področju jezika in jezikoslovja dobilo nove in drugačne razsežnosti.Na podlagi teh ugotovitev sta Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Dijaški dom S. Kosovela v Trstu izdelala spletno platformo SMeJse (www.smejse.it) kot zbirališče novih in že obstoječih orodij, gradiv in informacij za razvoj jezikovnih veščin in spretnosti v slovenskem jeziku. Namen platforme je spodbujanje različnih rab živega slovenskega jezika na območju italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja, predvsem v Italiji – s ciljem, da se zagotovi visoka sporazumevalna zmožnost v vseh zvrsteh in različicah slovenskega jezika, uravnotežena dvojezičnost in razvoj tudi lokalnih idiomov, a znotraj slovenskega jezikovnega kontinuuma.
V članku je obravnavan izvor pridevnikov na -ov/-ev iz samostalnikov ženskega spola v slovenščini. Prikazani so nastanek in prvotni besedotvorni pomen praslovanské izsamostalniške pridevniške pripone ...*-ov-ъ/*-ev-ъ ter vrste pomenov pridevnikov na -ov/-ev v slovenščini, in sicer glede na slovarski pomen samostalnikov v jedru zložene samostalniške besedne zveze, ki jih ti pridevniki pomensko določajo.
V prispevku skušamo osvetliti medsebojno delovanje dejavnikov, ki vplivajo na besedni red v slovenskem in italijanskem jeziku. Oba jezika imata osnovni besedni red enak, torej osebek-povedek-predmet ...(SVO), a sta vendarle zelo različna, saj gre za analitični in sintetični jezik ter za romanski in slovanski. Besedni red se v jezikovnem paru razlikuje po stopnji svobode, s katero se lahko udejanjijo posamezne različice upovedenega. Preveriti skušam tezo, da na slovenski besedni red v večji meri vplivajo pragmatični in semantični dejavniki kot pa slovnični, nasprotno pa na italijanski besedni red bolj vplivajo slovnični dejavniki od drugih. Analiza zajema besedni red v stavkih, v katerih so prisotni vsi trije elementi, torej S, V in O, in skuša pojasniti variabilni besedni red, ko sta v stavku prisotna zgolj dva od elementov, torej S in V ali O in V. Vzroki za besedni red VS/SV ali OV/VO so rezultat prepleta zgoraj omenjenih dejavnikov.
Od 25. do 27. novembra 2015 je v dvorani GIAM ZRC SAZU v Ljubljani potekala znanstvena konferenca Slovenščina na spletu in v novih medijih. Konferenco so v okviru temeljnega raziskovalnega projekta ...JANES, ki ga med letoma 2014 in 2017 financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, soorganizirali Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovensko društvo za jezikovne tehnologije, slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije CLARIN.SI in regionalna iniciativa za jezikovne podatke RelDI. Prvi dan konference je bil namenjen celodnevnemu seminarju iz statistike za jezikoslovce, ki ga je vodila doc. dr. Maja Miličević z Univerze v Beogradu. 25 udeležencev se je seznanilo z osnovami kvantitativnih metod v korpusnem jezikoslovju, opisno in inferenčno statistiko, prav tako pa tudi z načini vizualizacije jezikovnih podatkov in programskega paketa R. Gradivo s seminarja je dostopno na konferenčni spletni strani.
Gre za domicilno znanost - slovenski prostor je sredisce tovrstnega raziskovanja; nikjer drugje na svetu ne more biti tako razvite slovenistike pa tudi ne sistematicnega, celovitega raziskovanja ...znanstvenih podrocij, ki jih zajema nacionalna humanistika. 2.1 Nepriznavanje oz. omalovazevanje tega dejstva ima daljnosezne posledice. Kot kaze, je temeljna motnja dejstvo, da je vse to napisano v uradnem jeziku drzave, v slovenscini - pac v smislu slovenske univerze, slovenisticne stroke, ki se zaenkrat se lahko postavlja ob bok studijem nacionalnih jezikov v drugih drzavah, in slovenskih studentov, danes se posebej z zivo zavestjo, da vsem, ki iz tujine prihajajo k nam studirat tudi zato, ker jih zanima kulturna in sicersnja specifika tega prostora. Nic ne pomaga, da gre za revijo, ki obravnava kompleksna jezikoslovna in literarnovedna vprasanja in kot taka predstavlja pomemben vir slovenisticno-slavisticnega studija. -
Prispevek se osredotoča na vprašanje izražanja spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini. Opozarjamo na tri posebnosti pri rabi ženskih poimenovanj za poklice v ...ruščini. Ruščina ima v nezaznamovani rabi manj feminativov. V kontekstih z zmanjšano stopnjo referenčnosti se v ruščini pogosteje kot v slovenščini uporabljajo moška poimenovanja. Pri nekaterih položajnih poimenovanjih se v ruščini pojavlja raba t. i. dvospolskih samostalnikov, ki sodijo v prvo deklinacijo, a lahko označujejo oba referenčna spola. Prispevek analizira skladenjske rabe dvospolskih samostalnikov in stanje v sodobni ruščini primerja z ustreznicami v slovenščini.
Namen prispevka je zastaviti izhodiščna merila za čim bolj jasno prepoznavanje medmetov in za posledično čim bolj jasno razločevanje zlasti med medmeti in členki v nastajajočem novem razlagalnem ...slovarju knjižne slovenščine. Obravnava najprej komentira tipologijo medmetov in predstavlja teoretična merila za ločevanje medmetov zlasti od členkov, praktična slovarska predstavitev medmetov pa je pospremljena z novo tipologijo slovarskih razlag za medmete in s problemskimi komentarji.
PDF
