The monograph presents local dialects in Slovenia and Croatia. The local dialects researched which lie in the south of Slovenia are classified into northern part of Kostel dialect, which is a part of ...Lower Carniolan dialect group of Slovene language, according to traditional Slovene dialectology. Demarcation between Slovene (and Croatian) language and their dialects using political border between Slovenia and Croatia in this area is a reflection of solely sociolinguistic, not an all-encompassing linguistic thought, which would take into account developmental linguistic characteristics of these local dialects and demarcate between them on the basis of historical linguistic development. A hypothesis was to be proven, using defining characteristics of Slovene language system, that some of the local dialects, currently classified into West Goran subdialect of Goran dialect of Croatian language are, from linguogenetic perspective, a part of the same language system as the north part of Kostel dialect (according to old nomenclature) or Čabranka dialect (according to new nomenclature) - i.e., these local dialects are a part of Slovene language system and not Croatian Kajkavian regiolect. Sociolinguistic aspects of language or nationality were a subject neither of interest nor of research.
Problem predlaganih modelov ni toliko v shematicnem prikazu kot v praksi, saj zaradi velike stopnje variabilnosti nobeden ne zmore v celoti pojasniti izredno nestabilne in izmuzljive jezikovne ...situacije. Poskusi kodificiranja stalno spreminjajoce se anglescine (Gibson Ferguson 2009) ne ponujajo zadovoljivihodgovorov, ampak prej odpirajo nova vprasanja. Nastejmo jih le nekaj: Kako dolociti nonno anglescine kot lingue france, da bi se je laliko ucili Katere demente upostevati pri njeni kodifikaciji, saj vsak govorec prinasa vanjo vplive lastne materinscine Ali naj se je za sporazumevanje z nerojenimi govorci ucij tudi tisti, ki jim je anglescina materni jezik? Kako prakticn bi bilo ucenje globalnega jezika? So ljudje zanj motivirani ali se morda raje ucij ameriske anglescine, za katero se zdi, da ima vecji vpliv? Kako obravnavati anglescino v Evropski uniji (dalje EU)? Ta ima sicer 24 uradnih jezikov, a se v praksi kot delovni jeziki uporabljajo le anglescina, francoscina in nemscina. Anglescina nedvomno prevladuje, likrati bruseljska birokracija vanjo vnasa nekatere tipicne izraze, ki jih ameriska in britanska anglescina ne poznata. Take so nove zlozenke, kot npr. member state in country candidate, ali besede kot sta cohesion in state aids, kjer se prva rabi v novem pomenu, druga pa v mnozinski obliki, kar je v nasprotju s pravili standardne anglescine. Prav tako predstavlja problem izgovaijava nekaterih fonemov, ki jih v drugh evropskih jezikih ni, medtem ko v slovnici pogosto prihaja do poenostavljanja, zlasti v rabi casov. Preden o tem podrobneje spregovorimo v delu o slovenscini, je treba izpostaviti se en pomemben vidik liitro narascajocega vpliva virtualnega prostora na fizicni svet. Ce se je na zacetku zdelo, da gre pri virtualni komunikaciji za nekaksn vzporedno, a ne popolnoma resnicn kategorijo, se je to kmalu izkazalo za zmotno. Virtualna komunikacija je postajala vedno resnicnejsi del nase vsakdanjika in danés ugotavljamo ne le, da se virtualni in fizicni svet prepletata, ampak da se dementi virtualne komunikacije vedno intenzivneje prenasaj v fizicni svet in ponekod celo izpodrivajo tradicionalne nacine sporazumevanja. Spletne izdaje tiskanih medijev, ki omogocajo sprotno azuriranje podatkov in komentiranje bralcev, in vkljucevanje tvitov v televizijske preñóse ob raznih glasovanjih/volitvah sta le dva primera, ki ponazaijata potencial novega nacina komuniciranja. Odlocitev posameznika, da v virtualnem prostom ne zeli sodelovati, pomeni dejansko izlocenost iz pomembnega déla dogajanja, saj se velik del javnega zivljenja odvija preko spletnih strani (npr. vladne institucije, uradne ustanove, zdruzenja, podjetja). Za vsakega posameznika je mogoce ugotoviti, ali ima aktivno digitalno zivljenje ze po besedju in stavcni strukturah, ki jih uporablja v realnem zivljenju (Gamble 2007). In ker je takih vedno vec, je tudi vpliv virtualnega komuniciranja ne le v globalnem, ampak tudi v lokalnem okolju vedno mocnejsi, jezikovna raba pa vedno fleksibilnejsa in dovzetnejsa za inovacije in jezikovne spremembe. Vse napisano nacel velja tudi za slovenscino, katere rabo v virtualnem prostoru se bolj kot sicer zaznamuje velika odprtost za angleske vplive na skoraj vseh jezikovnih ravninah od besedja do skladnje in pravopisa. Kljub temu da tudi v elektronsko posredovanih besedilih obstajajo razlike v stopnji fonnalnosti in upostevanju jezikovnih pravil glede na to, kdo jih tvori, komu so namenjena in kaksen je njihov cilj in da so uradne spletne strani raznih institucij v glavnem zgledno urejene, vendarle velika vecina intemetnih uporabnikov pri komunikaciji posveca bistveno manjs pozomost samemu jeziku, vecj pa liitrosti, ucinkovitosti in interaktivnosti. Besedila so zato vecin kratka, zgoscena5, kar pomeni, da v njih ne najdemo raznih vljudnostnih fonnul in dolgih, pravilno oblikovanih povedi, pac pa da gre velikokrat za ''na liitro skupaj nametane" misli, krajsave, akronime inpodobno. Predvsempri mladih, za katere so druzbena omrezja póstala primarn mesto medsebojnega komuniciranja, opazamo velika odstopanja od nonne ter zeljo po spontanosti, kreativnosti in sproscenosti. Gre za elemente intemetnega slenga (npr. kombinacije crk in stevilk ki je nepoucenim nerazmnljiv, a je plodno podrocje za vsakovrstne jezikovne inovacije. V skladnji poleg besednega reda, ki bolj ali manj sledi pravilu »pisi, kot govoris« (npr. misn imposibl), ni ujemanj, pogosto najdemo vpliv angleskega besednega reda (npr. kopicenje samostalnikov namesto kombinacije samostalniske besede z levim prilast-k kom). Vbesedilih praviloma mrgoli tipkarskih napak, pisava je najveckrat namenoma nekonvencionalna: opuscanje ali nakljucna/napacna raba locil in velikih zacetnic, v slengu tudi pretirana, kriceca raba klicajev, vprasajev in drugih locil, dodajanje emotikonov,6 pisanje slovenskih crk c, s in z brez stresic, raba crk angles abesede (w, y, x) inznakov (npr. &) inpodobno. Ce spregledamo moznost, da je delni vzrok za to laliko pomanjkljivo jezikovno znanje, gre pri namerni rabi omenjenega nedvomno za izraz individualnosti in kreativnosti. Predvsem v blogih in tvitih je veliko besednih iger, izvirni metafor in zanimivih Struktur. Anglescina igra pri tem pomembno vlogo, saj se njeni dementi prepletajo s slovenskimi, vcasi ravni prevzetih besed, vcasi z daljsimi vrivki ah celo celimi povedmi in odstavki (sposojanje in kodno preklapljanje). Ne preseneca le veliko stevilo angleskihbesed, ampak tudi sam nacin njihovega vkljucevanja v sicer slovenska besedila. Ce so se v preddigitalnem obdobju angles besede vecinoma »prijele« sele po obdobju prilagajanja in se na koncu v rabi niso razlikovale od drugih slovenskih besed, danes casa za adaptacijo, kaj sele za jezikoslovno presojo o njihovi ustreznosti ni vec Besede, ki so v nekem trenutku aktualne, npr. v Ameriki, se v naslednjem trenutku ze pojavijo na slovenskem spletu. Primer take besede je selfie za avtoportret, posnet z mobilnim telefonom, ki ga delimo po intemetu. Tako fenomen kot beseda sta z bliskovito naglico obnorela ves (predvsem mlajsi) svet in se razsirila tudi k nam. Pri tej besedi sicer ni tezav z izgovar pa tudi pisava ni posebno zahtevna, ceprav se pojavlja v dveh oblikah (selfie/selfi). Bolj problematicni so primeri, kjer gre za tezje razumljive besede ali besedne sklope, ki so tistim, ki ne znajo angles ali se ne ukvarjaj z nekim specificnim podrocjem, nerazumljive. Ce so bili taki primeri se pred casom v tiskanih medijh obicajno navedeni v posevnem tisku ali navednicah in pospremljeni z razlago, tega v zadnjem casu skorajda ni vec ali pa je v besedilu tako skrito, da se mora bralec za to, da najde razlago, posteno potruditi. Zdi se, da pisci besedil jemljejo znanje anglescine za samomnevno in se jim ne ljubi angleskega delà besedila vec niti posebej oznaciti. Navajam nekaj primerov naslovov iz tiskane in spletne izdaje Vecera, ki gredo ocitno v smer lfibridizacije jezika:
V prispevku je z zgodovinskega in s sočasnega vidika predstavljeno pojavljanje dvojničnih izrazov bolnica - bolnišnica. Preverjeno je njuno evidentiranje v slovenskih slovarjih (1781-2012), ...normiranje njune rabe v slovenskih pravopisih (1899-2001), pojavljanje v strokovnih, leposlovnih in publicističnih besedilih 19. stoletja ter prisotnost v korpusih sodobnega slovenskega jezika. Ugotovljeno je, da sta od prve polovice 19. stoletja do danes slovarsko oz. besedilno prisotna oba izraza, vendar pa se je njuna raba zlasti pod vplivom purističnih teženj, zaznavnih v pravopisnih določilih, sčasoma vezala na knjižno (bolnišnica) oz. neknjižno (bolnica), ob tem pa je bila doslej v normativnih priročnikih spregledana njuna ustaljenost na različnih strokovnih področjih, ki jo ponazarjata značilni zvezi: splošna bolnišnica - veterinarska bolnica.
2.4 med prve, ki je medmet skusal izraziti tudi s slovensko besedno zvezo, sodi zagotovo Po h lin (1768: 95-98), saj je sesto poglavje, z naslovom Von den Zwi- schenwörtern, podnaslovil kot od v' ...mejs po?tavleneh be??edy. o raznolikih tipih medmetov se je razpisal na dobrih treh straneh ( po h lIn 1768 v stabej 2003: 257-258) z ugotovitvijo, da se mesajo med dele povedi in kazejo ?ustvene vzgibe, kot npr.: gor- je! Buh pomagej! njihov popis je s primeri uredil v naslednje skupine, ki izrazajo kaj: (1) hambajo?ega 'posmehljivega' (O pozh en lep ovzhje pastir, katiremu je vovk ime! Pozh en fletne zhlovek ked hudizh. O kaj?en lube spremluvavz en Werzh. Hah! jah!). (2) pre?spokajo?ega (Poberi se. strani. S' poti. Prezh s' tabo potepuh. Hodi! pojdi odtod. Zukej! vonkej. Hojsha.). (3) vesele?ega (Hajsasa, hopsasa, jujuju, dobre vole. Oja, joha, hujah, ve??elle!). (4) Boje?ega (Oh, oh, ach. Kaj bo s' mano. Kaj bo, kaj bo.). (5) posmehujejo?ega (Ha ha ha, hi hi hi, he he he.). (6) hvalejo?ega (Dobru, do- bru, praf, praf. Bloger tebi.). (7) kihajo?ega (Tshi, tshi, khi, Buh pomagej. Buh lonej.). (8) kli?ejo?ega (O! ovbe, pomagajte, pomagajte. Gospud, na pomagaje, na poma- gaje. Hej, hem! Pst, zst, semkej. Hojsha! shlishete.). (9) zdihujejo?ega (Oh, oh, ach, ach. Oh he, gorje, ovbe. O moj Buh! Ove, jov, prejov. Jomini! prejomini! aeiou!). (10) na movk (St, ? ht, pst. Tihu, movzhi.). (11) Zalujejo?ega (Oh, oh, jojmenes, jojmeni, gorje meni. Jaj!). (12) Zugajo?ega (No, no. Le zhakej. Gorje tebi, Buh tebi pomagej. Jest tebi pov?m, de tebe bom!). (13) Gnuse?ega (Fejte bodi! Fej sram te bodi! Al tebe ni nezh sram?). (14) ?udejo?ega (A! aj aj! polej! zhudu! O le poglej! glejte! poglejte! Shirzejte na glavo! Dete konzhejte! kolte! kolte!). (15) jokajo?ega (Jiiih! ih! ih! ih! oh oh! gorje! O vej, inu joj! Bogu se usmili.). (16) zuperreko?ega (Tsevede! ja! kajpakde! ja! kajshe! Zhes ramo. Aj norze! Ake be jest aboten bil. Dete! Ja.). (17) jeznega (O nasrezha. O ?lude nasrezhne! Ti kervave tat! Kaj uraga je tu? O nasrezhna kust.) in (18) nazajderze?ega (Adam Bo! boha! stoj! pozhasu!). 2.8 poglavje o besedah vo d n ik (1811: 9) za?ne takole: »na? h jesik ima devet ple- men be?edi, ktire ?o déli govorjenja ali pogovora. Te be?ede ?o: ime, perlog, name?timé, Glágol, Delèshje, predlòg, narèzhje, vés, medmèt.« medmete v slovenskem meta- jeziku predstavi takole (Vo d n Ik 1811: 113-14): »medméti ?o be?édize, s' ktirmi damo na snanje kak? hin obzhutik na? he du?he; ?o gla?i na?hih nótrinih obzhutkov, ktire med na? h govor vme? metamo ali mézhemo; ?o, de prav na tanko rezhem, oglà?i na? higa obzhutenja. Tukaj ima?h per na? navadne obzhutne oglà?e«: (1) oglà? ve?elja ( ju! ju ju! juhej, háj?a?a! hop?a?a! hojà! hujá!). (2) ogla? shalo?ti (àh! òh! ó! joj! o joj! jòjmene! gorjé! gorjé meni!). (3) ogla? sazhudenja (ò! ó! ov! tète! ni mogózhe!). (4) ogla? sapásenja ali obnáglenja (ohò! hà! hahà! (?im te dobil, ?im te vjél )). (5) ogla? podbudènja (àla! nò! nuj! nujte! li na noge!). (6) ogla? tihiga klizanja ( ?t! b?t! tudi molzhat (velévanja)). (7) ogla? gla?niga klizanja (ò! ójte! zhàj! (daj ?em.) nà! najte!). (8) ogla? gnú?enja ( pej! (fej) bà! báh! (sanizhváje)). 2.12 murK o medmetov (die Empfindungswörter ) ni spregledal ne v prvi (1832: 121-22) ne v drugi (1843: 147-49) nemsko pisani slovnici za tujce (Empfindungswör- ter oder Interjectionen), v kateri so slovenski zgledi zapisani ze v gajici. medmeti so mu izrazi nasih ob?utij in odrazajo: (1) veselje ( ju! ju! ju! juhej! (vriskanje); hàj?a! hàj?a?a! hòp?a! hòp?a?a!; hòja! hùja). (2) Uzalos?enost (àh! òh! ò! jòj! o jòj! jàj! o jàj! (izrazi bole?ine); jòjmene! jàjmeni!; gorjé! gorjé meni!; gorjé no gorjé! vé nu gorjé!; okaj! i kaj!; kaj ko bi! bé ko bi! bar da bi!; pàzh ré?! toré právim!); (3) ob?udovanje (ò! ò! òv! òvbe!; dè te! tè te! dète vonder!; ni mogózhe!). (4) presene?enje (ohò! hà! hahà!). (5) spodbujanje (àla! hòla! hala! hola!; nò! nù! nu!; na! nata! naté! nate!; nuj! nujta! nujté! nujte!; jèli! jèlita! jèlida! jèlipa?; lèj! gléj! léjta! léjte!). (6) pozive k uti- sanju ( ?t! b?t! p?t! (tudi zapoved molka); ój! ójte!; zhàj! (poglej! daj!) zhàjta! zhàjte!; bàli (pridi), bàlita! bàlite! (pridite) tudi pri glasnem klicanju; nikár! nikárita! nikár da! nikárite (ne stori). (7) Gnus ( pèj! fèj! pfùj!; bà! bàh! (zani?evalno). (8) mo?ne bole?ine (a?! a? a?! o?! o?t!). Zelo verjetno je, da je na ta sklonska opozorila ob medmetih v slovenskih slov- nicah 19. stoletja imela dolo?en vpliv tudi slovnica Dobrovskega (sTr AMljI? Br e z n Ik 1998: 159-70). To dodatno podkrepljujejo tudi ugotovitve (ToM oVA 2013: 229-40), da je njegova slovnica veljala za vzor?no slovnico za vse slovanske jezike in da je posle- di?no vplivala tudi na bolgarske slovni?arje 19. stoletja. Dobrovski v slovnici izpo- stavi naslednje lastnosti medmetov, med katerimi najdemo omembe tudi pri Dajnku in metelku: (a) formalno so eno- ali dvozlozni ali zlozeni iz ve? sestavin; (b) del njih je univerzalen; (c) medmeti ne izrazajo samo ?ustev, kot je izhajalo iz grsko-latinske slovni?ne tradicije, ampak je vklju?il med medmete tudi onomatopeje in vabne klice za zivali; (?) izpostavil je, da ni nujno, da so medmeti vezavno odvisni, tj. se rabijo s samostalnikom v dolo?enem sklonu. zato avtorica (Tomova 2013) postavi hipote- zo, da je v delu, ko vendarle navaja sklonsko rabo samostalnikov ob medmetih brez jasnih pravil, s tem Dobrovski mislil na navidezno sklonsko odvisnost, ki je prej po- sledica glagolske elipse kot pa vezavne mo?i medmeta, ?e ponazorimo s slovenskim primerom ( joj meni < (joj (se bo zgodil) meni).
Hierarchical Conceptualization in Polish and Slovene Word Formation Discourses The aim of the paper is to present the hierarchy as a multi-faceted conceptual category. The topic sets out at least two ...major research areas. One concerns the implementation of the category of hierarchy in Polish and Slovene languages, discussing and showing its exponents, the other – as a form of linguistic conceptualizing – the use of this category in Polish and Slovene word-formation discourses. Konceptualizacja hierarchiczności w polskich i słoweńskich dyskursach słowotwórczych Celem artykułu jest pokazanie hierarchii jako wieloaspektowej kategorii pojęciowej. Zaproponowana problematyka wyznacza co najmniej dwa podstawowe obszary badawcze. Jeden dotyczy implementacji kategorii hierarchii w języku polskim i słoweńskim, omówienie i wskazanie wykładników tej kategorii, drugi – jako forma konceptualizacji językowej – wykorzystania hierarchiczności w polskich i słoweńskich dyskursach słowotwórczych.
This monography entitled The Multistage Word Formation (Case Study of the Verbs of Sense Perception) presents the word-formation and content-formation capabilities of verbs that denote perception of ...the five senses: sight, hearing, smell, touch and taste. The standpoint is based on a multistage method that extends research of the binary relation between the motivating and the motivated word into research of the relation between a non-derivative word and all of its direct and indirect derivatives.
PDF
