V príspevku so analizirani tekst, struktura, funkcija in kontekst paremioloških enot na primera pravljičnih tipov ATU 980 (The Ungrateful Son / Lesena skleda), ATU 296 (The Clay Pot and the Brass Pot ...in the River / Glineni in bakreni lonec) in ·ATU 71· (The Blackbird and March / Kos in marec). Obravnavani pregovori in paremiološki obrazci izvirajo iz starih virov in knjig modrosti, zato jih ne moremo obravnavati izven konteksta, v katerem so nastajali, saj imajo globlje korenine in tudi različno razvojno pot.
This article examines two novels by the Slovene writer Berta Bojetu Boeta: Filio is Not at Home (Filio ni doma) and The House of Birds (Ptičja hiša), both published in the 1990’s. The two works ...depict dystopian societies focused on repression and aimed at generating systematic alienation. The plots are set in remote and isolated places (an island, a mountain, a prison, a brothel) whose inhabitants are enslaved and subjected to violence which mainly affects women. The denial of freedom that characterises these societies is one of the fundamental aspects of dystopian fiction. Despite the extreme limitation of their possibilities, the characters narrated by Bojetu find ways of resisting repression through painting, reading and the creation of human bonds, thus managing to escape from dystopian environments and keep their humanity alive.
Srbski pisatelji in literarni zgodovinarji so se za Franceta Prešerna zanimali od leta 1837, deset let preden je objavil svojo pesniško zbirko. Jovan Simeonović Čokić (1851-1924) in Jovan Jovanović ...Zmaj (1833-1904) sta prva poskušala prevesti nekatere Prešernove pesmi v srbščino, srbski bralci pa so prvič o njegovem življenju izvedeli izpod peresa Antona Trstenjaka (1853-1917), ki se je zavzemal za kulturno povezanost slovanskih narodov. Prispevek prikazuje, kako so srbski literarni zgodovinarji med letoma 1889 in 1961 pisali o ustveni in poetični plati Prešernove osebnosti.
Since 1913, Ana Župančič has been intensively monitoring the work of her husband Oton Župančič. This was the time of creating songs that were published in the collections V zarje Vidove (1920) and ...Zimzelen pod snegom (1945). Ani wrote her observations, thoughts and opinions in 1963–1966. Part of the notes was published in the book Spomini na Otona (2019), and here are corrections, comments and additions to Ana Župančič, especially to the third book of Zbranega dela.
Prispevek bo v kontekstu ulične poezije izpostavil žensko vprašanje, pri čemer bodo za obravnavo te problemske teme uporabljeni primeri tako avtorjev kot avtoric (slednje prihajajo iz domačega in ...tujega kulturno-jezikovnega okolja). Najprej bo predstavljena utemeljitev besedne zveze »ženska ulična poezija«, sledile bodo opredelitve biološkega in družbenega spola, spolnih vlog, feminizma in maskulizma, ki jim bodo dodani reprezentativni primeri iz prakse, nato pa bo sledila še pregledna zgodovina ženske ulične poezije v slovenskem prostoru od domnevno prve pojavitve v začetku 80. let 20. stoletja (Neca Falk) do prvega desetletja 21. stoletja.
Contemporary discussions often focus on questions such as What is Slovene literature and Who can be considered a Slovene writer. This shows that literature is one of the central fields of discourse ...related to topics including the understanding and definition of the Slovene nation and questions concerning national minorities. The authors discuss the functionality, practical value and arbitrariness of concepts such as the common Slovene cultural space, “matična” (kin-state literature) and “zamejska literatura” (literature of Slovenes living in neighbouring countries), minority literature, the supra-regional sphere of interaction, and literary affiliation. On the example of Carinthian Slovenes’ literature and with due consideration of contemporary literary multilingualism in Slovenia, the authors show that the common ethnic, identity and lingo-cultural discourses are highly problematical and do not reflect the diversity of contemporary literary practices.
Boris Pahor in izbira slovenskega jezika Deganutti, Marianna
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
11/2023, Letnik:
15, Številka:
15
Journal Article
Recenzirano
Prispevek obravnava izbiro jezika pri Borisu Pahorju. Tovrstna izbira je ključna odločitev vsakega večjezičnega pisatelja. Ob upoštevanju objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki so vplivali na ...Pahorjevo odločitev (od tržaškega družbenega, političnega in zgodovinskega konteksta pa vse do biografskih vidikov), sem pokazala, da sta imela motivacija za pisanje in Pahorjev simbolični odnos do slovenščine pomembnejšo vlogo kot njegove jezikovne veščine. Pahorjeva izurjenost v pisni uporabi italijanščine bi bila lahko v nekem trenutku njegovega življenja boljša od njegove slovenščine. Druga je bila namreč jezik, ki se ga je moral ponovno naučiti – skoraj kot samouk. Toda kar je odločilno vplivalo na njegov sklep, da bo svoje romane pisal v slovenščini, ima opraviti z nujo, da svojo zapostavljeno identiteto karseda močno izpriča.
V prispevku obravnavam slovensko avtobiografsko mladinsko prozo, in sicer kot specifičen podžanr avtobiografske proze, ki tematizira otroštvo oziroma odraščanje in je naslovljen (ali ga literarni ...posredniki naslavljajo) na mladega bralca. Ta vrsta proze se je oblikovala skupaj z uveljavitvijo modela pisatelja kot estetsko avtonomnega umetnika, se najbolj razmahnila v drugi polovici dvajsetega stoletja, v sodobni mladinski prozi pa je skoraj ni zaznati. V prispevku primerjam pet primerov mladinske avtobiografske proze, Moje življenje Ivana Cankarja, Solzice Prežihovega Voranca, Pridi, mili moj Ariel Mire Mihelič, Otroštvo Franja Frančiča in Pink Janje Vidmar, v katerih analiziram utrjevanje oziroma preseganje značilnosti, ki jih je določil prototip tega podžanra. V Cankarjevi in Prežihovi pripovedi izpostavljam fragmentiranost in liričnost pripovedi, introspekcijo kot temeljni cilj pripovedi, specifično dvojnost kronotopa, ki je pogojena s fokalizatorjevim odnosom do kronotopa, in lik matere kot poosebitev osrednjih vrednot pripovedovalca. Mira Mihelič omenjeni vzorec prelomi z vpeljavo samosvoje dekliške protagonistke in njene odsotne mame, Frančič pa z vpeljavo motivov disfunkcionalne družine in prikrito kritiko oblasti. Besedilo Janje Vidmar se že umešča v nov model literarnega sistema, ki ga zaznamuje diktat tržne uspešnosti knjige.
Konec 19. stoletja je slovensko literarno polje pretresel nastop novoromantične umetniške generacije. Med začetniki slovenske »moderne« je daleč največ prahu dvignil Ivan Cankar s pesniško zbirko ...Erotika – njen izid je namreč pospremil odmeven recepcijski škandal. Cankarjev knjižni prvenec, pristni sadež pesništva slovenske dekadence, je takoj po izidu marca 1899 večinoma pokupil in požgal ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Poseg, ki ga je liberalni tisk izkoristil za frontalni napad na »inkvizicijsko« mentaliteto klerikalnega tabora, je ambicioznega mladega literata postavil v središče zanimanja kot znanilca erotične revolucije v slovenski poeziji. Razprava uvodoma oriše potek slovite cenzurne epizode, nato pa s pozornim branjem Erotike – zlasti najbolj problematičnega cikla »Dunajski večeri« – pokaže, zakaj je zbirka morala v ogenj. Kot se izkaže v nadaljevanju s pomočjo kratke primerjave s sodno prepovedanimi pesmimi iz Baudelairejevih Rož zla, razvpitega škofovega posega v resnici ni mogoče označiti za cenzuro v strogem smislu, saj za njim ni (več) stal represivni državni aparat: Jeglič se v tej epizodi bolj kot omnipotentni inkvizitor izkaže kot karikirani cenzor brez dejanske izvršne moči. Cankarja so kot angažiranega pisatelja resnično boleči posegi uradne cesarske cenzure doleteli šele nekaj let pozneje.
Two conditions are important for the visibility of Slovenian literature in the European area: translations and literary-historical reviews. The paper deals with those reviews between 1908 and 1938, ...which presented Slovenian literature within the framework of the literature of the southern Slavs, or of Yugoslav literature.
