Romana Ivana Cankarja Hiša Marije Pomočnice in Križ na gori (oba 1904) sem raziskala z analizo pripovedne empatije, in sicer bralčeve in avtorjeve empatije, z novim pristopom k pripovednim besedilom ...v postklasični teoriji pripovedi. Zanimalo me je, zakaj je prvi roman ob svojem izidu presegel bralčev horizont pričakovanja in s tem dosegel tudi manjšo pripovedno empatijo pri bralcih, drugi pa je izpolnil horizont pričakovanja in s tem tudi večjo stopnjo pripovedne empatije na ravni recepcije. Pri avtorjevi empatiji sem upoštevala vse tri poti, tj. avtobiografičnost, visoko stopnjo avtorjeve empatičnosti in estetiko produkcije, pri bralčevi empatiji dve možnosti – identifikacijo z likom in pripovedno situacijo –, medtem ko sem v analizi primerjala tehnike empatiziranja. Neskladje med bralčevo in avtorjevo empatijo je namreč pokazalo, da je roman Hiša Marije Pomočnice ob izidu doživel manj pripovedne empatije zaradi manjše bralčeve empatije, ker slovenski bralci ob začetku 20. stoletja niso zmogli deliti čustev in perspektiv ob tem Cankarjevem inovativnem romanu, in so se od njega odvrnili. Tudi razlika med literarno in trivialno empatijo je dokazala, da je Križ na gori zaradi svoje tradicionalnosti in manjše literarne kvalitete bolj ustrezal povprečnemu bralcu, odprtemu za trivialno empatijo, Hiša Marije Pomočnice pa zahtevnejšemu (literarnemu) bralcu in njegovi usmerjenosti k literarni empatiji.
Iz proznih Cankarevih i Andrićevih dela izdvojeni su primeri upotrebe imenice »senka« u ulozi etalona poreðenja u kao (kakor)-konstrukcijama. Težeći potpunom obuhvatu naðen je 71 takav primer u ...Cankarevom delu i 47 u Andrićevom. Primenjena su dva načina klasifikacije primera. Prema prvom načinu primeri su rasporeðeni u četiri klase imajući u vidu osobine senke na kojim poreðenje počiva. Prema dugom načinu klasifikacije izdvojeni su primeri u kojim su pisci uz imenicu »senka« postavljali pridev, zamenicu ili broj podešavajući tako etalon poreðenja. Izabrani načini klasifikacije odrazili su sličnost upotrebe etalona senka u poreðenjima u proznim delima dva pisca.
Članek s pomočjo Girardove teorije mimetične želje analizira osrednji odnos v romanu Vitomila Zupana Potovanje na konec pomladi, in sicer med profesorjem slovenščine in njegovim občudovanim dijakom ...Tajsijem. Tajsija bomo tako razumevali v okviru Girardovega koncepta modela želje, ki profesorju predstavlja orientir glede izbire lastnih objektov želje, obenem pa tudi želeno identiteto. Profesor se vedno bolj spreminja v Tajsija in pride do pojava obsedenosti, ko se zdi, da prek profesorja govori in deluje le še Tajsi. To predstavlja enega od aspektov subjektove transformacije v občudovani model. Pri tem bomo mimetično teorijo dopolnili z Žižkovim branjem Lacana ter ugotovili, da transformacija v drugega poteka tudi na simbolni ravni prevzemanja mesta drugega v strukturi odnosov. Transformacija v občudovani model pa naj bi v končni fazi subjektu prinesla spoznanje, da polno bitje brez manka ne obstaja.
The established interpretations of Ivan Cankar's short story The Servant Jernej and his Justice often read it as a symbolic vision of the socialist revolution, an affirmative announcement of the ...subsequent revolutionary events in the writer's homeland and abroad. The first part of the article presents - with a close reading of the central narrative and its fragmented retrospective elements - the fundamental problems of such interpretations. The second part of the article examines the religious aspects of the story that reflect Cankar's ambivalent attitude towards Christianity, while also revealing Cankar's intuition that modern revolutionary phenomena are based on a specific transformation of Christian eschatology.
Bartol’s Alamut as a valuable Slovenian literary work has been exposed to several interpretations for more than 70 years. The simplest or maybe the most credulous reading of this book is the one that ...considers it as a history book. This reading deems that the novel literally narrates the political and social events of Iran in the 11th century, the time that the Ismailis with Hasan Sabbah as the leader ruled over Alamut Castle. In this article the novel’s most important interpretations have been provided by discussing the deliberate critical essays through content analysis and historical criticism of the happenings. Then by using some important historical documents and relevant evidence, some events and persons of that time have been detected. The main aim of the article is to show that while Bartol incorporated a vast knowledge of the history of the Middle East as the core part of his novel, he also regarded his own nation and the miserable events of his own country. As a matter of fact he sent a harsh message through creating his own Hasan Sabbah, without any concern for the history.
Je bil slovenski literarni mesečnik, ki je nastal kot zabavno-poučni list za katoliške bralce, pozneje pa se razvije v literarno revijo. Ustanovil ga je filozof in teolog Frančišek Lampe in ga urejal ...vse do svoje smrti (1900). Revija je bila sprva izrazito katoliška, a je predstavljala strpnejši, predvsem pa umetniško najbolj ustvarjalen del katoliške kulture. Urednikovanje Izidorja Cankarja (1914-1919) pomeni stopnjevanje umetniško-estetske usmeritve. Sodelovali so slovenski umetniki: Ivan Cankar, Plečnik, Vurnik… Leta 1937 pride do krize revije (1 leto ne izhaja), Kocbek je s svojim člankom sprožil ostro polemiko med katoličani, po tem času revija zgubi več pomembnih sodelavcev, ki so prešli h Kocbekovi reviji Dejanje
Članek bo predstavil vpliv, ki ga je imel slovenski pesnik Tomaž Šalamun (1941–2014, Slovenija) na poezijo brazilskega pesnika srednje generacije Narlana Matosa (1975, Itaquara, Bahia): osvetlil bo ...kontekst njunega srečanja in Šalamunov prvi vstop v brazilski literarni svet ter orisal prevajalsko in pesniško izmenjavo obeh avtorjev, prvine literarnega stika med dvema poetikama ter medbesedilne interakcije, ki se zrcalijo v poetiki brazilskega pesnika Matosa, zlasti v njegovi tretji zbirki Elegija novemu svetu in druge pesmi (Elegia ao novo mundo e outros poemas, 2012), v kateri se sklicevanje na Šalamuna udejanji zlasti v pesmi Pismo Slovencu. Matosov dialog s Šalamunovo poezijo poteka v nekaj ključnih točkah: v asociativnih preskokih in ludizmu ter v iskanju in posnemanju tipičnih ritmičnih vzorcev Šalamunovega verza in njegove glasbenosti.
Čeprav segajo začetki dramskega pisanja že k prvim slovenskim pisateljicam, Luizi Pesjak in Zofki Kveder, so bile dramatičarke v slovenski literarni zgodovini redke. Po letu 2000 je opaziti skokovit ...prodor dramatičark, njihova pisava pa nastaja in se razvija v tesni povezanosti s praktičnim gledališkim delom. Analiza 37 dramskih besedil 15 avtoric je pokazala, da sodobne slovenske dramatičarke tematizirajo položaj žensk v družini in družbi kot tudi anomalije sodobne družbe in globalne probleme današnje civilizacije. V dramah je prisotna zavest o krizi dramske forme, dramatičarke problematizirajo status drame in raziskujejo nekonvencionalne oblike dramske pisave.
PDF
